1. Mikrosvetovi pri poučevanju matematike : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaKatja Arnuš, 2023, master's thesis Abstract: Matematika je šolski predmet, ki velja za manj priljubljenega in težje učljivega. Iz tega razloga želijo učitelji učencem približati matematično snov z različnimi učnimi pristopi. Eden izmed pristopov je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kamor spada poučevanje z mikrosvetovi.
Čeprav začetki mikrosvetov segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, se v šolstvu še niso uveljavili. V magistrskem delu je opisano, kako mikrosvetove uporabiti pri poučevanju. Pri tem sta izpostaviljena vloga učitelja in pomen mikrosvetov za učence.
Predstavljen je mikrosvet za poučevanje lastnosti in transformacij funkcij v gimnazijah, s katerim je opisano, kako mikrosvet implementirati v pouk in s pomočjo raziskovalnega učenja obravnavati učno snov.
Keywords: mikrosvet, artefakt, instrument, instrumentalizacija, konstrukcionizem
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 500; Downloads: 25
 Full text (4,62 MB)
This document has many files! More... |
2. Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnikeLučka Višnar, 2020, master's thesis Abstract: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki.
V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju.
V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma.
Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Keywords: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1337; Downloads: 81
Full text (3,82 MB) |
3. Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranjaMartin Fras, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem
poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja.
Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Keywords: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Published in DKUM: 26.11.2019; Views: 1488; Downloads: 122
Full text (4,44 MB) |
4. ALI ŽENSKE RES PIŠEJO DRUGAČE KOT MOŠKI?Maja Sedevčič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je — po vzoru avtomatične kategorizacije leksikalnih in sintaktičnih enot britanskega jezikovnega korpusa — natančno opredeliti razlike v načinu izražanja med spoloma na omejenem vzorcu neumetnostnih neformalnih besedil (zasebna pisma), pridobljenim s sondažno metodo za 30-odstotni selektivni izbor virov. Empirični podatki potrjujejo, da ženske uporabljajo več jezikovnih sredstev za izražanje individualnosti in poimenovanje odnosov med tvorcem besedila in naslovnikom (lastna imena, personalna deiktika, osebni zaimki), medtem ko moški pogosteje uporabljajo jezikovna sredstva z večjo informativno vrednostjo (občna imena, pridevnike, števnike, prislove mere), s katerimi indicirajo predmetnost (depersonalizacija). Razlike med spoloma pojasnjujeta koncepta femininosti oz. »komunosti« (skrb za druge, težnja po usklajenosti medosebnih odnosov) in maskulinosti oz. »agentnosti« (individualizacija, samozaščita).
Keywords: zasebno pismo, avtomatična kategorizacija leksikalnih in sintaktičnih enot, indikatorji ženskega in moškega načina pisanja, spolni stereotipi, spol kot družbeni konstrukt, socialni konstrukcionizem, teorija družbene identitete, teorije prilagajanja, maskulinost, femininost, frekvenčna distribucija, besedilna dinamika, hierarhična tematska strukturiranost, pragmatične besedilne funkcije
Published in DKUM: 23.12.2009; Views: 3877; Downloads: 544
Full text (5,81 MB) |
