1. Gadecomp model: model konkurenčnosti gastronomske destinacijeNuša Basle, 2024, doctoral dissertation Abstract: Konkurenca med restavracijami in destinacijami se povečuje skupaj s hitro spreminjajočimi se preferencami potrošnikov.
Hrana ni več zgolj sredstvo za zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb; že dolgo časa nazaj je postala glavna motivacija za potovanje. Turiste, katerih sila potega na destinacijo je gastronomija, imenujemo gastronomski turisti ali s tujko foodie-ji. Čeprav je primarna funkcija restavracij zagotavljanje visokokakovostne gastronomske ponudbe, samo vidik kakovosti ne zadostuje; zahtevni sodobni gostje nenehno iščejo inovativnost, kreativnost in pristnost, kar zagotavlja edinstveno kulinarično izkušnjo. Restavracije morajo zato nenehno uvajati novosti in biti kreativne, da pritegnejo pozornost gostov in tako pridobijo konkurenčno prednost. Poskrbeti morajo za ustrezen ambient (fizični izgled) restavracije, kakor tudi za nesnovne elemente, kot so zagotavljanje visokokakovostne strežbe, prijetnega vzdušja z razsvetljavo in glasbo, ali z organiziranjem posebnih dogodkov in razvedrila. Ker se je v zadnjem času povečala tudi okoljska ozaveščenost potrošnikov, je le-ta prisilila ponudnike gastronomije, da se prilagodijo trajnostnim vzorcem delovanja. Vse omenjene značilnosti so restavracijske kompetence, ki ustvarjajo zaznano kakovost ponudbe in iz nje izvirajočo zaznano vrednost; vse zgoraj navedene kompetence vplivajo tako na konkurenčnost restavracij kot gastronomskih destinacij.
V teoretičnem delu te doktorske disertacije smo opredelili koncept konkurenčnosti destinacije in njene modele, koncept kakovosti storitev in njene modele in koncept destinacijskih kompetenc. Sledila je opredelitev gastronomskega turizma kot kreativnega dela kulturnega turizma. V nadaljevanju se teoretična raziskava osredotoča na motivacijo gastronomskih turistov, njihovo tiplogijo in ključne značilnosti. Govorimo tudi o imidžu gastronomske destinacije skupaj s prihodnjimi trendi, tako na strani povpraševanja kot na strani ponudbe.
Pri razvoju modela smo se najprej osredotočili na restavracijsko (podjetniško) raven, ki je povezana z različnimi kompetencami, in sicer s kakovostjo, inovativnostjo, kreativnostjo, trajnostjo in lokalnimi značilnostmi. Predpostavili smo, če ponudniki gastronomije (t. j. restavracije) razvijejo kompetence, bodo gostje restavracij zaznali višjo kakovost storitev, s tem pa tudi višjo zaznano vrednost teh restavracij in tako izboljšali svojo konkurenčnost, kakor tudi konkurenčnost celotne destinacije.
Kar zadeva destinacije, samo prizadevanja restavracij kot ponudnikov gastronomije, ki se nahajajo v destinaciji, niso dovolj. Poleg gastronomske ponudbe morajo destinacije zagotavljati pestro, a hkrati celostno ponudbo, ki bo zadovoljila potrebe turističnega trga kot celote. To vključuje učinkovito upravljanje destinacije, infrastrukturo, nastanitve, prostočasne dejavnosti znotraj destinacije itd. Gostom, ki prihajajo v destinacijo, je namreč vseeno, kdo so lastniki edinstvenih objektov – želijo le dobiti celostno ponudbo in preživeti odlične počitnice. Da bi destinacijam poiskali način, kako delovati kot enoten (meta) ponudnik, smo kompetence in znanje prenesli z ravni restavracije na raven destinacije. Pri tem smo celotno destinacijo obravnavali kot virtualno podjetje, kar je bilo v skladu z našo trditvijo, da mora destinacija delovati holistično in kot celota. Če je gastronomija osrednji vir destinacije in glavni motiv za obisk destinacije, lahko takšno destinacijo imenujemo gastronomska destinacija in mora, seveda, odražati kompetence gastronomske destinacije: kakovost, inovativnost, kreativnost, trajnostnost in lokalne značilnosti. Tako smo razvili teoretični model GADECOMP (GAstronomic DEstination COMPetitiveness, konkurenčnost gastronomske destinacije) za merjenje konkurenčnosti izbranih gastronomskih destinacij.
Keywords: gastronomski turizem, gastronomija višjega ranga, kompetence (gastronomske) destinacije, konkurenčnost (gastronomske) destinacije, GADECOMP model.
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 30
 Full text (14,58 MB) |
2. Plačna konkurenčnost izbranih članic evroobmočjaTina Regoršek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Plačna konkurenčnost predstavlja sposobnost države, da privabi in ohrani delovno silo
ter s tem pridobi konkurenčno prednost v globalnem gospodarstvu. Za države v skupnem
valutnem območju je zaradi odsotnosti lastne denarne politike toliko bolj pomembno
izkoriščanje prednosti notranjega trga posameznih držav, saj s tem vplivajo na povečanje
konkurenčnosti. Kljub povezanosti trgov znotraj evroobmočja pa med državami prihaja
do razlik v vzdržnosti in rasti gospodarstva ter v plačni konkurenčnosti, kar lahko vodi do
makroekonomskih neravnovesij znotraj valutnega območja ali do pritiskov na trgu dela.
Razlike v plačni konkurenčnosti so tesno povezane s produktivnostjo dela in stroški dela.
Večja produktivnost držav se odraža v višjih plačah in omogoča ohranitev konkurenčnosti
države, medtem ko lahko visoki stroški dela brez ustrezne produktivnosti negativno
vplivajo na konkurenčnost držav. V pričujočem diplomskem delu izpostavljamo tri
poglavitne ugotovitve o plačni konkurenčnosti držav evroobmočja, in sicer: približevanje
produktivnosti dela slovenskega in portugalskega gospodarstva povprečni
produktivnosti dela evroobmočja, hitrejša rast njunih stroškov dela na enoto proizvoda
od povprečja evroobmočja in pa višja raven stroškov dela od povprečja evroobmočja v
zasebnem sektorju Belgije, Nemčije in Francije.
Keywords: optimalno valutno območje, plačna konkurenčnost, evroobmočje, trg
dela.
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,50 MB) |
3. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Keywords: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,29 MB) |
4. Uporaba sistema Farm Manager za poslovno odločanje na kmetijahBlaž Tement, 2024, undergraduate thesis Abstract: Program Farm Manager je spletno orodje, ki se osredotoča na optimizacijo kmetijske proizvodnje v Sloveniji in omogoča kmetom boljše načrtovanje, optimizacijo proizvodnih procesov in enostavnejše upravljanje kmetijskih gospodarstev s centralizacijo ključnih podatkov. Cilj naloge je raziskati uporabo programa, identificirati njegove pomanjkljivosti in predlagati možne izboljšave. S SWOT analizo smo preučili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti sistema. Program izstopa zaradi tehnične naprednosti, vsestranskosti in podpore kmetijskim svetovalcem. Vključuje podatkovno podprto odločanje, kar povečuje konkurenčnost kmetij. Uvedba programa na srednje veliki poljedelski kmetiji s pridelavo ekološke pire je pokazala, da program omogoča natančno spremljanje finančnih kazalnikov in izboljšanje produktivnosti. Ekološka pridelava pire, ki vključuje predelavo v izdelke, kot so pirina polnozrnata moka, povečuje dodano vrednost pridelka in ciljne skupine kupcev. Raziskava poudarja pomen tehnoloških inovacij za trajnostno kmetijstvo in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Pričakujemo nadaljnjo rast digitalizacije v kmetijstvu, kar bo kmetom omogočilo izboljšano upravljanje njihovih gospodarstev in prilagajanje sodobnim izzivom. Ugotavljam, da je Farm Manager ključno orodje za digitalizacijo kmetijstva, saj omogoča optimizacijo proizvodnje, centralizacijo podatkov in s tem povečuje konkurenčnost kmetijskih gospodarstev. Predvidevam, da bo program Farm Manager v prihodnosti postal nepogrešljiv del kmetijskega sektorja, saj bo z nadaljnjim razvojem digitalnih tehnologij še bolj učinkovito podpiral kmete pri optimizaciji njihovih proizvodnih procesov in upravljanju virov.
Keywords: Farm Manager, optimizacija kmetijske proizvodnje, digitalizacija kmetijstva, centralizacija podatkov, konkurenčnost kmetij.
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,82 MB) |
5. Analiza dejavnikov rasti podjetja z uporabo pestel: okoljski in drugi vpliviNuša Sobočan, 2024, undergraduate thesis Abstract: PESTEL-analiza je pomembno orodje za vsako podjetje, ki želi razumeti in obvladovati zunanje- dejavnike, ki vplivajo na njegovo poslovanje. S pregledom političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, okoljskih in pravnih dejavnikov podjetja pridobijo vpoglede, ki jim omogočajo prilagajanje strategij in sprejemanje odločilnih poslovnih odločitev. Živimo v času, ko trajnost postaja ključni element konkurenčne prednosti, zato je razumevanje okoljskih vplivov še posebej pomembno.
Diplomska naloga se osredotoča na analizo dejavnikov rasti podjetja z uporabo PESTEL-analize, s posebnim poudarkom na okoljskih dejavnikih. PESTEL-analiza omogoča celovit pregled zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovno okolje in rast podjetja. Pregled posameznih komponent PESTEL-analize vključuje politične, ekonomske, socialne, tehnološke, okoljske in pravne dejavnike, pri čemer so okoljski dejavniki še posebej podrobno obravnavani glede na njihov pomen in vpliv na podjetja. Okoljski dejavniki, kot so energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki, trajnostni razvoj izdelkov, okoljske regulative in zakoni, tržne zahteve ter vpliv podnebnih sprememb, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju poslovnih strategij. Integracija teh dejavnikov v poslovno strategijo je ključna za doseganje dolgoročne rasti in konkurenčne prednosti. Poleg okoljskih dejavnikov so za rast podjetja pomembni tudi notranji dejavniki, kot so inovacije in razvoj izdelkov, organizacijska kultura in vodenje, človeški viri ter finančno upravljanje, ter zunanji dejavniki, kot so tržne razmere, tehnološki napredek, dostop do trgov in regulativno okolje. V empiričnem delu naloge je podrobno predstavljen primer podjetja Pipistrel. Obravnavani so dejavniki rasti podjetja, vključno s finančnimi kazalniki, tržnim položajem, širitvijo na tuje trge, inovacijami in razvojem, zeleno tehnologijo, zaposlenimi, uvedbo trajnostnih praks in zmanjševanjem okoljskega odtisa. Analiziran je vpliv posameznih dejavnikov PESTEL-analize na rast podjetja Pipistrel, pri čemer so okoljski dejavniki izpostavljeni kot ključni za njegovo dolgoročno uspešnost. Okoljski dejavniki, kot so energetska učinkovitost, trajnostni razvoj izdelkov in okoljske regulative pomembno vplivajo na rast podjetja Pipistrel. Integracija okoljskih dejavnikov v poslovno strategijo in uvedba trajnostnih praks so ključni za dolgoročno rast in uspešnost podjetja na konkurenčnem globalnem trgu na katerem posluje. Primeri uspešnega vključevanja okoljskih strategij, kot so IKEA, Tesla in Unilever, dodatno potrjujejo pomembnost teh dejavnikov za trajnostno rast podjetij. Trajnostna usmeritev je na podlagi analize in empiričnih podatkov ključna za dolgoročno rast in konkurenčnost za podjetje Pipistrel in tudi druge.
Keywords: PESTEL-analiza, rast podjetja, trajnost, varstvo okolja, konkurenčnost, okoljski dejavniki, podjetje
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,18 MB) |
6. Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem časuMateja Topolovec, 2024, master's thesis Abstract: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene.
Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture.
V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Keywords: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Published in DKUM: 20.08.2024; Views: 102; Downloads: 104
Full text (2,24 MB) |
7. Analiza vidikov kakovosti in poslovne odličnosti v proizvodnem podjetjuUroš Markelj, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča vidikov kakovosti in odličnosti
v izbranem proizvodnem podjetju ter model EFQM poslovne odličnosti.
Prvi del predstavlja teorijo ter pojme in teoretična izhodišča kakovosti in poslovne
odličnosti, kar omogoča lažje razumevanje empiričnega dela magistrskega dela.
Drugi, empirični del prikazuje vidike kakovosti in poslovne odličnosti izbranega podjetja
ter analizo izpeljane samoocene EFQM. Ta del vsebuje kratko predstavitev podjetja ter
opis poteka izpeljane samoocene in analizo rezultatov. Sledi predstavitev področja
samoocene, kjer je podjetje dobilo najnižjo oceno, to je področje dojemanja deležnikov.
Drugi del empiričnega dela vsebuje rezultate intervjujev zaposlenih v podjetju.
Odgovori zaposlenih omogočajo raziskavo potencialnih težav in predstavitev rešitev in
izboljšav, ki lahko podjetju pomagajo pri izboljšanju rezultatov in ocene pri naslednji
izpeljavi samoocene EFQM
Keywords: Odličnost, kakovost, EFQM, konkurenčnost, management, deležniki.
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 318; Downloads: 25
Full text (1,07 MB) |
8. Smernice za podporo pri načrtovanju in izvajanju projektov za doseganje ciljev trajnostnega razvojaSaša Strmšnik, 2023, master's thesis Abstract: V zadnjem desetletju je trajnostni razvoj postal globalen trend, ki v veliki meri vpliva na delovanje podjetij in je povzročil že številne spremembe na gospodarskem trgu. Vendar je družbene in okoljske razsežnosti trajnosti kljub veliki priljubljenosti težko celovito integrirati v programe in projekte.
V magistrski nalogi zato proučujemo vidike trajnosti in ugotavljamo, kako jih podjetja vključujejo v svoje delovanje. Prav tako želimo opredeliti pojem korporativne družbene odgovornosti in ugotoviti, kako le-ta vpliva na delovanje podjetja in oblikovanje poslovnih strategij. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri se podjetja zavedajo pomembnosti trajnostnega poslovanja in ali ga implementirajo tudi v svojih operativnih procesih. Delo se prav tako dotika povezave med stilom vodenja ter intenziteto in uspešnostjo vpeljevanja ciljev trajnostnega razvoja v razvojne projekte. V empiričnem delu bomo z raziskavo identificirali ključne prednosti, slabosti ter izzive implementacije ciljev trajnostnega razvoja in ugotavljali, ali lahko trajnostno poslovanje res zagotovi konkurenčno prednost.
Namen magistrskega dela je razviti okvir, ki bo podjetjem pomagal prepoznati trajnostne priložnosti in bo zagotovil učinkovito implementacijo trajnostne poslovne strategije. Raziskava bo prav tako identificirala ključne smernice za podporo načrtovanju in izvajanju projektov za doseganje trajnostnega razvoja.
Keywords: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, korporacijska družbena odgovornost, projektni management, konkurenčnost, trajnostno vodenje, trajnostna strategija
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 419; Downloads: 84
Full text (2,52 MB) |
9. Oblikovanje proizvodne strategije in konkurenčne prednostne naloge proizvodnjeIva Konda, 2012, professional article Abstract: Oblikovanje proizvodne strategije vključuje diskusijo o proizvodni strategiji, dejavnikih vpliva oziroma področjih odločanja v proizvodni funkciji in povezavi le-teh s konkurenčnimi prednostnimi nalogami. Proizvodna strategija mora biti usklajena in uravnotežena s strategijo organizacije kot celote in drugimi posebnimi strategijami, zlasti trženjsko. Proizvodna strategija se vključuje v strateški načrt podjetja kot njegova integralna sestavina in tudi kot izhodišče za oblikovanje poslovne strategije. Vsako podjetje se mora zavedati pomena proizvodne strategije za doseganje konkurenčnih prednosti. V članku je prikazana proizvodna strategija pri izbranem podjetju.
Keywords: proizvodni proces, strategija, strateško planiranje, konkurenčnost
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 373; Downloads: 0 |
10. Konkurenčnost fitnesa fit13Sandra Pajnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Konkurenca v panogi fitnesa je največja ovira za rast poslovnega subjekta. Z dobro strategijo, analizami in raziskavami je mogoče tudi to oviro premagati in izboljšati poslovanje podjetja, pri tem si mora to prizadevati k rasti in razvoju ter na konkurenco gledati kot motivacijski dejavnik za izboljšave. Za podjetje je zelo pomembno ugotoviti, kako pridobiti konkurenčno prednost v današnji panogi fitnesa, ve pa, da mora sočasno poskrbeti tudi za svoje zaposlene. Močan dejavnik razvoja te panoge je bil izbruh pandemije covida-19 leta 2020, ta je močno vplivala na vse ponudnike fitnesa v omenjenem letu in v naslednjih nekaj letih.
Keywords: konkurenčnost, fitnes, strateško odločanje, zadovoljstvo, stranka, cena
Published in DKUM: 09.05.2023; Views: 501; Downloads: 69
Full text (827,66 KB) |
