| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
SPONZORIRANJE V FUNKCIJI USPEŠNE ORGANIZACIJE MEDICINSKIH KONGRESOV
Mateja Peric, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Sponzorstvo kongresnih prireditev danes ni več avtomatski prispevek dobrodelnega značaja. Doseganje »Win-Win« stanja, v katerem tako sponzor kot sponzoriranec verjameta, da sta veliko pridobila je dolgotrajen postopek, ki temelji na poglobljenem poznavanju tržnih zakonitosti in razmer na trgu. Vse to pa ob predpostavki, da ima kongres dobre strokovne temelje, da na kongresu predavajo ugledni svetovno znani strokovnjaki, teme kongresa pokrivajo sodobne dosežke medicinske stroke. Ker so cilji sponzorja in sponzoriranca velikokrat različni je pomembno, da je sponzorska ponudba pripravljena skladno s potrebami sponzorja in njegovimi marketinškimi cilji. Namen sponzoriranja je vzpostavitev dolgoročnega partnerskega odnosa med sponzorjem in sponzorirancm. Sponzorska pogodba kot obligacijsko razmerje mora upoštevati predpisana pravna določila in posebnosti, ki veljajo pri organizaciji medicinskih kongresov. Organizatorji medicinskih kongresov sami lahko ob nenehnem izobraževanju osebja, izboljšavah na področju organizacije, upoštevajoč razvoj tehnologije, veliko pripomorejo k uspešni organizaciji kongresa, ki bo privabila veliko število udeležencev in posledično sponzorjev. So pa področja, na katera organizator kongresa neposredno nima vpliva. Zato so ukrepi, ki bodo povečali prepoznavnost Slovenije, izboljšali njeno prometno in drugo infrastrukturo omogočili, da bo Slovenija lahko organizirala kongrese z več kot 2.500 udeleženci, saj je število udeležencev, kot ciljna skupina sponzorja, pomemben dejavnik pri odločitvi o sponzoriranju.
Keywords: kongres, organizacija, sponzor, sponzoriranje, promocija, poslovna politika
Published: 17.09.2009; Views: 1622; Downloads: 92
.pdf Full text (1015,83 KB)

2.
Konstitucionalizem in rojstvo ameriške republike : diplomsko delo
Aljaž Selinšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava nastanek države in njene ideološke temelje, pri čemer se ustavi predvsem pri Thomasu Hobbesu, Johnu Locku in Jean-Jacquesu Rousseauju, z namenom, da analizira njihov odgovor na vprašanje, kako nastane država. Nadalje se ukvarja s pojmom konstitucionalizma, ki ga namerava raziskati, zraven tega pa skuša utemeljiti namen ustave v državi. Poglavitni del naloge obsega prikaz razvoja ameriških kolonistov do oblikovanja neodvisne države. Podrobneje razloži vzroke, potek in razloge za ameriško revolucijo, natančneje pa želi ovrednotiti pomen same revolucije za nadaljnji politični razvoj. Tako ameriški kot tudi drugi. S prikazom težavnega položaja, v katerem se je znašla novonastala demokratična republika tik po »osvoboditvi«, osvetli politično zadrego, v kateri so se znašli t.i. očetje demokracije.
Keywords: zgodovina, filozofija, konstitucionalizem, ZDA, država, družbena pogodba, ustava, revolucija, kongres, deklaracija, neodvisnost, diplomska dela
Published: 29.08.2009; Views: 3237; Downloads: 524
.pdf Full text (1,16 MB)

3.
TRŽENJE KONGRESNEGA TURIZMA
Nataša Šteblaj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskala in analizirala kongresno dejavnost v Sloveniji, in sicer z namenom, da predstavim trenutno stanje industrije dogodkov pri nas. Tako sem se v prvem delu diplomskega dela največ posvetila opredelitvi kongresne dejavnosti, kjer sem najprej opredelila kongresno dejavnost in jo razdelila po delitvi in obliki. Prav tako sem v prvem delu spoznala mednarodne kongresne organizacije. V osrednjem delu diplomske naloge sem raziskala potek organiziranja dogodka, kjer sem spoznala, da je to kompleksen potek, ki terja od organizatorja veliko spretnosti, pogajalskih sposobnosti in znanja na vseh področjih. V zadnjem delu sem se seznanila s kongresno dejavnostjo v Sloveniji. Tako sem predstavila slovenske kongresne organizacije, kako naj bi se razvijala kongresna dejavnost v okviru razvoja turizma v prihodnosti. Bolj sem izpostavila standardizacijo kongresnih zmogljivosti, ki predstavlja dober mejnik v razmejevanju prepoznavnosti ponudnikov kapacitet in zmogljivosti kongresne ponudbe, ter predstavila zmogljivosti kapacitetnih ponudnikov pri nas.
Keywords:  Kongres  Kongresni standardi  Kongresne organizacije  Organizacija dogodka  Kongresna Slovenija  Profesionalni organizator (PCO)
Published: 26.01.2010; Views: 2548; Downloads: 321
.pdf Full text (490,61 KB)

4.
PERCEPCIJA INDIJE V SLOVENSKEM TISKU MED LETI 1918 IN 1945
Monika Čuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Po poročanju katoliškega narodnega Slovenca in liberalnega Slovenskega naroda je bilo dogajanje v Indiji, v obdobju med letoma 1918 in 1945, zaznamovano z mnogimi tako političnimi kot družbenimi prelomnicami, kar dokazuje tudi proučena in uporabljena literatura. Najpomembnejša osebnost, ki je zaznamovala indijsko zgodovino in si prizadevala za osvoboditev Indije izpod Britanskega imperija, je bil Mahatma Gandhi. S svojo teorijo nenasilja in pasivnega odpora je presenetil Veliko Britanijo in ves svet. Njegove metode so temeljile na samožrtvovanju samih Indijcev, katere je učil, da proti sovražniku ne smejo nastopati z orožjem, ampak se lahko uprejo na nenasilne načine. Ideje nacionalističnega gibanja, ki ga je vodil, so uresničevali preko Indijskega narodnega kongresa. Indijo so v tem obdobju pretresali tudi nenehni spori med pripadniki hindujske in muslimanske vere. Razprtije so se pojavljale še znotraj družbe med Indijci samimi, saj je kastni sistem prepovedoval stike med njimi. Poseben vpliv na tamkaj živeče prebivalstvo so imeli evropski misijonarji, ki so dosegali velike uspehe pri spreobračanju ljudi v katoliško vero. Gospodarsko je bila Indija bogata s številnimi rudami. Njena pestrost se je kazala tudi v številnih običajih ljudi, ki so izvirali iz daljne preteklosti. Nekatere navade so na družbo vplivale tudi v negativnem smislu, saj je čas narekoval prilagajanje novemu načinu življenja in dela, kar je bilo med Indijci velikokrat prezrto. Med časnikoma v poročanju o novicah ni bilo velikih razlik, le, da je Slovenec poročal še o misijonarstvu, ki se je v 20. stoletju v Indiji vse bolj širilo.
Keywords: Mahatma Gandhi, narodno gibanje za neodvisnost Indije, Indijski narodni kongres, pasivni odpor, britanski imperij, kastni sistem, lakota
Published: 15.12.2010; Views: 1950; Downloads: 154
.pdf Full text (3,80 MB)

5.
UPOR V BOSNI IN HERCEGOVINI SKOZI OČI SLOVENSKEGA LJUDSTVA (1875 - 1881)
Lidija Jelić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje upor v Bosni in Hercegovini, ki je danes znan pod poimenovanjem nevesinjska puška. To je bil boj slovanskega naroda, živečega v turških provincah Bosni in Hercegovini, proti otomanskemu cesarstvu. Upor je pripeljal do vojn med Srbijo, Črno goro in Rusijo na eni strani proti Turčiji. Pod pretvezo pomoči upornikom so hotele uveljaviti lastne politične interese in želje po novih ozemeljskih pridobitvah. Vojne so se končale s podpisom premirja v mestecu San Stefan med Turčijo in Rusijo. Posledica tega premirja je bil berlinski kongres, ki so ga izsilile nezadovoljne evropske države, ki niso želele ruske nadvlade v JV Balkanu in na Črnem morju. V mojem diplomskem delu so zbrane določbe berlinske pogodbe. To je bil čas očitnega upadanja moči nekdaj mogočnega otomanskega imperija in nastajanja novih, neodvisnih slovanskih držav. V tem obdobju se po nekaj več kot štiristo letih preneha turška oblast v Bosni in Hercegovini in ta preide v sklop Avstro-Ogrske monarhije.
Keywords: nevesinjska puška, srbsko-turška vojna, črnogorsko-turška vojna, rusko-turška vojna, berlinski kongres, avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine.
Published: 03.01.2013; Views: 1627; Downloads: 189
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze
Zala Rozina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ko je marca 1953 umrl Josif Visarionovič Stalin, je bilo v Sovjetski zvezi zaznati veliko žalost in zmedo. Umrl je namreč človek, ki je državo preobrazil v svetovno velesilo, pripomogel k pospešeni industrializaciji in – kljub velikim človeškim izgubam – popeljal sovjetske narode iz druge svetovne vojne kot zmagovalec. Na dvajsetem kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze, ki je potekal februarja 1956, pa so Stalinu poleg nazivov »naš oče«, »naš vodja« in »naš učitelj« pridali še nekatere druge, manj častne: »morilec«, »blaznež«, »oblastnež«. Številni delegati kongresa so mu pripisali krivdo za razmah kulta osebnosti in njegovih negativnih posledic ter ga obtožili neupoštevanja načela kolektivnega vodstva. Nikita Sergejevič Hruščov, generalni sekretar sovjetske partije, pa je storil še korak naprej. V svojem tajnem referatu je Stalinu očital slabo vojaško poveljevanje in poraze v začetni fazi druge svetovne vojne, napake v zunanji politiki ter globoko krizo kmetijstva. Okrivil ga je smrti preštevilnih članov vojaškega kadra, vidnih partijskih funkcionarjev in članov opozicije, najtesnejših sodelavcev, kulturnikov, znanstvenikov in navadnih državljanov. Čeprav naj bi referat ostal skrivnost, so govorice o obtožbah Stalina dosegle sovjetsko in svetovno javnost že v nekaj tednih oz. mesecih. Odzivi so bili najbolj dramatični v Vzhodni Evropi, medtem ko so na Zahodu že lep čas razpravljali o Stalinovih metodah vladanja. Z nastopom Hruščova se je pričel proces destalinizacije oz. odmika od stalinske politike in diktature enega človeka. Na kongresu so zato med drugim poudarili, da v različnih državah obstajajo različne oblike prehoda v socializem. Kasnejši razvoj dogodkov – zlasti krvavo zatrtje madžarske revolucije jeseni 1956 – pa je pokazal, da so spremembe, ki so jih napovedali Stalinovi nasledniki, v veliki meri ostale zgolj pri besedah in da Sovjetska zveza ni nameravala popustiti vajeti.
Keywords: Sovjetska zveza, stalinizem, kult osebnosti, Josif Visarionovič Stalin, dvajseti kongres Komunistične partije Sovjetske zveze, Nikita Sergejevič Hruščov, destalinizacija.
Published: 14.04.2016; Views: 747; Downloads: 130
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
POLITIČNA KARIERA PREDSEDNIKA JOHNA ADAMSA SKOZI NJEGOVO PISANJE
Nuša Vtič Čuček, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja življenje enega izmed pomembnejših mož, ki je za čas svojega življenja postal del okolja, ki je pisalo zgodovino Amerike. John Adams se je rodil 30. oktobra 1735 kot najstarejši sin. Bil je prvi iz družine Adams, ki se je vpisal na univerzo Harvard, s čimer je začel tradicijo, ki traja še danes. V času študija na univerzi se je intelektualno preobrazil. Učenje in knjige so postale njegova prva ljubezen. Začel je hrepeneti po prepoznavnosti in slavi. 18. novembra 1755 je začel pisati dnevnik, v katerega je zapisoval dogodke tako političnega kot privatnega življenja. Po zaključku študija se je preselil v Worcester, kjer je poučeval latinščino. Poučevanje ga ni navduševalo, saj je pogrešal intelektualni izziv. Na Adamsovo prihodnost je močno vplival James Putnam, saj ga je s svojimi retoričnimi sposobnostmi prepričal, da bo postal odvetnik. Februarja 1761 sta bila s Samuelom Quincyjem priča prvemu neposrednemu soočenju ameriških kolonij z britansko krono. Adams je več let kasneje zapisal, da se je »rodil otrok neodvisnosti«. Pomembno vlogo v Adamsovem življenju je imela njegova žena Abigail Adams. Njena pisma, ki jih je napisala svojemu možu, veljajo za pomemben vir iz časa revolucionarnega obdobja in kasneje. Po letu 1760 je britanski parlament začel z odplačevanjem dolga, ki je nastal po t. i. sedemletni vojni. Številni zakoni, kot so »Sugar Act«, »Stamp Act« in »Towshend Acts«, so dvignili prebivalce kolonij na noge. To je bil tudi čas Adamsovega začetka spogledovanja s političnim aktivizmom. Pridružil se je domoljubni organizaciji, imenovani »Sons of Liberty«, ker je verjel, da so zakoni nepravični do kolonistov. V želji po oblikovanju odgovora na angleški pritisk in na poti k neodvisnosti so se kolonisti organizirali, da bi odgovorili na zatirajoče zakone. Junija 1774 je predstavniški dom Massachusettsa med drugimi izvolil Johna Adamsa za predstavnika kolonije na prvem kontinentalnem kongresu. Na drugem kontinentalnem kongresu je radikalna skupina, na čelu katere je bil Adams, stremela k popolni neodvisnosti od Velike Britanije. Menil je, da je deklaracija o neodvisnosti nujna za obrambo pred britansko agresijo. 4 julija 1776 je bila podpisana deklaracija o neodvisnosti, katere podpisnik je bil tudi Adams. Po desetletnem službovanju v Evropi se je leta 1788 vrnil v Ameriko. Sprejel je odločitev, da bo kandidiral za predsednika ZDA. Kmalu je spoznal, da bo George Washington postal prvi predsednik ZDA, zato se je zadovoljil s položajem podpredsednika. Po osmih letih, ki jih je preživel kot podpredsednik na položaju, na katerem zaradi ustavnih omejitev ni imel veliko pristojnosti in pooblastil, je sebe že smatral za naslednika na predsedniškem stolu. Leta 1796 je bil izvoljen za predsednika ZDA. Poleg vse večjih težav znotraj lastne stranke se je Adams moral soočati še s prvo mednarodno krizo v državi. Bil je odločen, da se je treba izogniti vojni s Francijo, zato je v stranki prihajalo do vse večjih nesoglasij, kar ga je posledično stalo ponovne izvolitve na predsedniških volitvah. Po porazu leta 1800 se je petinšestdeset let star Adams vrnil v Quincy. Adamsova poslednja želja se je uresničila, saj je doživel 50. obletnico podpisa deklaracije o neodvisnosti. Umrl je ob šesti uri zjutraj 4. julija 1825.
Keywords: John Adams, prvi kontinentalni kongres, drugi kontinentalni kongres, Deklaracija o neodvisnosti, podpredsednik, predsednik.
Published: 29.08.2016; Views: 1268; Downloads: 40
.pdf Full text (1,90 MB)

8.
STANKO VRAZ IN PODČETRTEK
David Ivačič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog. Podčetrtek je bil od 12. stoletja naprej pomembno središče Obsotelja. V ilirskih časih, ko je tam kot zdravnik služboval Vrazov dobri prijatelj in podpornik Štefan Kočevar, je bil trg narodno-kulturno središče celjskega okrožja. Vraza so na Podčetrtek vezale tudi daljne družinske vezi s tedanjim oskrbnikom in okrajnim komisarjem Josipom Herzogom. Vraz je bil nad Podčetrtkom navdušen in ga je v korespondenci s Prešernom opisal kot kraj, ki » […] leži na južnem pobočju spodnještajerske Švice, ima precej zdrav zrak in lepe razglede […]«. Rednim obiskom Podčetrtka je botrovala tudi bližina Hrvaške in Zagreba, kamor se je Vraz vedno bolj nagibal in se ob koncu življenja tudi preselil. Kljub njegovemu »odpadništvu«, ki je bilo bolj posledica okoliščin, je pustil Vraz neizbrisen pečat v slovenskem kulturnem prostoru kot prvi, ki je uporabljal sodobno slovensko pisavo, eden prvih, ki je uporabljal slovenska imena za kraje v svoji korespondenci in kot neumorni zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi in besedil.
Keywords: Podčetrtek, Stanko Vraz, ilirizem, Štefan Kočevar, Ilirski klub, Slovenska družba, Marčna revolucija, gajica, narodna straža, Maribor, Praški kongres
Published: 21.09.2016; Views: 624; Downloads: 96
.pdf Full text (1,47 MB)

9.
Lavantinska škofija v letih 1928-1935 v luči izbranih časnikov
Erika Holcman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje dogajanje v lavantinski škofiji med leti 1928 in 1935 v luči takrat izhajajočih slovenskih časnikov Slovenskega gospodarja, Slovenca in Mariborskega večernika »Jutra« ter uradnega glasila škofije, t. j. Oglasnika lavantinske škofije. Naloga je strukturirana iz dveh delov. V prvem, uvodnem delu, je na podlagi strokovne in znanstvene literature predstavljena zgodovina škofije od njenega nastanka do leta 1928, navedeni so osnovni podatki o škofiji med leti 1928 in 1935 in prikazano je politično dogajanje v državi v istem obdobju. V drugem, osrednjem delu diplomske naloge, pa so predvsem na podlagi člankov iz izbranih slovenskih časnikov predstavljeni odmevnejši dogodki, ki so v obravnavanem obdobju zaznamovali življenje v škofiji. Tako se naloga najprej dotakne praznovanja 700-letnice ustanovitve škofije. Nato se posveti škofu Andreju Karlinu, ki je v obravnavanem obdobju praznoval več pomembnih jubilejev, nakar je 5. aprila 1933 umrl. Njegovega pogreba se je udeležilo več tisoč vernikov iz vse škofije. V nadaljevanju spregovori o Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je leta 1928 postal pomožni, leta 1933 pa redni škof lavantinske škofije. Za tem obravnava evharistični kongres, ki se je od 7. do 8. septembra 1934 odvijal v Mariboru. Nato se posveti II. evharističnemu kongresu za Jugoslavijo, ki je bil namenjen vsem katoličanom v Kraljevini Jugoslaviji in je od 28. do 30. junija 1935 potekal v Ljubljani. V večmesečne priprave na ta kongres je bila vključena tudi lavantinska škofija, verniki iz te škofije pa so se v velikem številu udeležili tudi samih osrednjih prireditev v Ljubljani. Nazadnje pa je prikazano, kako so v obravnavanem obdobju delovali bogoslovje in bogoslovna šola ter dijaško semenišče v Mariboru.
Keywords: lavantinska škofija, Andrej Karlin, Ivan Jožef Tomažič, evharistični kongres v Mariboru, II. evharistični kongres za Jugoslavijo, bogoslovje, bogoslovna šola
Published: 22.09.2016; Views: 658; Downloads: 70
.pdf Full text (1,31 MB)

10.
BERLINSKI KONGRES (1878) ETAPA V ZGODOVINI RAZVOJA MEDNARODNEGA PRAVA
Aleksander Anđelić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Propad Napoleonovega cesarstva in posledičen konec francoske dominacije v Evropi je predstavljal priložnost in hkrati potrebo po vzpostavitvi novega ravnotežja moči med dominantnimi državami stare celine. Sklic kongresa na Dunaju je tako predstavljal implementacijo vsebin zavezniške pogodbe iz Chaumonta in določil Prvega pariškega miru – oblikovanje sistema trajnega ravnotežja moči med veliki silami evropskega kontinenta takratnega časa. Šele tok dogodkov v času trajanja in neposredno po formalnem zaključku kongresa (Napoleonova vrnitev v Francijo in dokončen vojaški obračun) je izpostavil potrebo po oblikovanju mehanizmov, ki bi zagotovili tako realizacijo sklepov Dunajskega kongresa, kakor tudi trajno delovanje sistema dogovorjenega ravnotežja moči. V ta namen sta bila vzpostavljena Sveta aliansa in Evropski koncert. Sveta aliansa (ohranjanje/varovanje zunanjega in notranjega »statusa quo« v Evropi, določenega na Dunajskem kongresu) je predstavljala prvi primer trajnega organiziranja velikih sil za koordiniranje njihovega delovanja glede pomembnih mednarodnih vprašanj. Čeprav brez stalno delujočih organov, je predstavljala predhodnico oziroma zametek tega, kar danes razumemo pod pojmom mednarodna vladna organizacija. Evropski koncert (kolektivno delovanje velikih sil na podlagi skupnega interesa, dogovor med veliki silami o pomembnih evropskih vprašanjih je predpogoj za delovanje sistema ravnotežja moči) je uvedel prakso sklicevanja periodičnih kongresov in konferenc. Sistem (»dunajski sistem«, »kongresni sistem«), ki ga je posredno vzpostavil Dunajski kongres in ki je temeljil na ohranjanju ravnotežja moči med petimi najpomembnejšimi državami Evrope, se je v svojem bistvu ohranil do izbruha prve svetovne vojne. Kongresa, ki sta sledila Dunajskemu kongresu – Pariški kongres leta 1856 in Berlinski kongres leta 1878 – sta predstavljala etapi v delovanju sistema, vzpostavljenega na Dunaju. Kongresni sistem je pospešil razvoj posameznih področij mednarodnega prava. Pravilnik o rangu diplomatskih predstavnikov (prva delna kodifikacija diplomatskega prava), trajna nevtralnost Švice, uveljavitev načela svobodne plovbe po mednarodnih rekah, Pariška pomorska deklaracija (kodifikacija pravil pomorskega vojskovanja) in Londonski protokol iz leta 1871 (mednarodne pogodbe se lahko spremenijo samo ob soglasju vseh pogodbenih strank) predstavljajo le del bogate pravne zapuščine kongresnega sistema.
Keywords: ravnotežje moči, Dunajski kongres, Pariški kongres, Berlinski kongres, Sveta aliansa, Evropski koncert, tajne pogodbe.
Published: 16.09.2016; Views: 1945; Downloads: 122
.pdf Full text (697,61 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica