| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KONFLIKT MED DELOM IN DRUŽINO PRI MEDICINSKIH SESTRAH
Renata Močnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poklic medicinske sestre sodi med poklice, pri katerih obstaja večje tveganje za nastanek konflikta med delom in družino. Namen diplomskega dela je ugotoviti prisotnost konflikta med delom in družino pri medicinskih sestrah in ugotoviti povezanost posameznih skupin poklicnih stresorjev s konfliktom med delom in družino ter ugotoviti dimenzijo v kateri se konflikt med delom in družino običajno manifestira. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov sta bila uporabljena vprašalnika za merjenje poklicnega stresa medicinskih sester (Nursing Stress Scale) in merjenje konflikta med delom in družino (Work Family Conflict Scale). Podatki zajeti z vprašalnikoma so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS PASW 18. Rezultati. Ugotovili smo pozitivno statistično povezanost poklicnih stresorjev s konfliktom med delom in družino. Pri medicinskih sestrah se pojavlja oblika konflikta, kjer delo vpliva na družino, podroben pogled pa je pokazal dimenzijo konflikta, ki temelji na času. Sklep. Z raziskavo smo ugotovili najpogostejši dimenziji poklicnih stresorjev med medicinskimi sestrami: delovne obremenitve ter trpljenje, smrt in umiranje. Povezave med starostjo in konfliktom med delom in družino nismo ugotovili, smo pa ugotovili statistično značilno povezavo med poklicnimi stresorji in konfliktom med delom in družino. Pri tistih, ki v družini skrbijo za bolne in ostarele člane družine nismo ugotovili statistično značilnih razlik v konfliktu glede na tiste, ki v družini tega ne počnejo.
Keywords: konflikt med delom in družino, poklicni stresorji, družinska vloga, poklicna vloga, podpora
Published: 05.10.2010; Views: 1944; Downloads: 415
.pdf Full text (704,58 KB)

2.
OSEBNI KONFLIKTI ZAPOSLENIH IN NJIHOV VPLIV NA DELOVANJE ORGANIZACIJE
Monika Horvatič, 2013, master's thesis

Abstract: V postmodernem obdobju je področje dela in družinskega življenja prineslo spremembe. Usklajevanje obeh sfer je čedalje bolj problematično, hkrati pa postaja vse bolj aktualna tema akademskih raziskovanj tega področja. Med najpogostejše poklicne stresorje v zdravstvu uvrščamo delovne obremenitve, dolgotrajen in neenakomerno porazdeljen delavnik, omejitve na delovnem mestu, konflikt na delovnem mestu, hierarhijo v zdravstvu, pomanjkanje podpore, nepredvidljive okoliščine dela in negotovost v zvezi z zdravljenjem in prisostvovanje pri pacientovem trpljenju in umiranju. Med najpogostejše družinske stresorje pa uvrščamo majhne otroke in skrb zanje, skrb za obolele družinske člane in nerazumevanje v družini. Oblika ravnotežja med obema sferama pojasnjuje, da povečana vpletenost v določeno vlogo lahko vodi v preokupacijo z vlogo in tako posameznik ne uspe izpolniti zahtev, povezanih z drugo vlogo. Visoka vpletenost je direktno povezana z visokimi časovnimi investicijami posameznika v opravljanje dejavnosti te vloge, seveda na račun časa, ki naj bi ga posameznik investiral v opravljanje dejavnosti druge vloge, kar povzroči konflikt. Raziskava je pokazala, da konflikt med delom in družino pri zaposlenih v obravnavani organizaciji nedvomno obstaja, kaže se v obeh smereh, tako pri delu, ki vpliva na družino (WIF), kot tudi pri družini, ki vpliva na delo (FIW). V večji meri se manifestira v obliki, kjer delo vpliva na družino, kar pomeni, da zaposleni v obravnavani organizaciji zaradi delovnih obveznosti ne morejo sodelovati pri družinskih aktivnostih tako, kot bi si sicer želeli. Praktičen del naloge obsega predstavitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, v kateri smo izvedli anketo o konfliktih med delom in družino. V organizaciji se srečujejo različne osebnosti, ki imajo različne poglede, hotenja in cilje. Nanje vpliva tako zadovoljstvo na delovnem mestu kot tudi zadovoljstvo v zasebni sferi življenja. Da do konfliktov med delom in družino ne bi prihajalo v takšnem obsegu, ki bi lahko škodljivo vplival na delovanje organizacije, je nujna prisotnost pozitivno naravnanega vodstva do opredeljenega problema, do njegovega pravočasnega odkrivanja in sprejemanja ter njegov interes do usklajevanja tako poklicnega kot tudi zasebnega življenja zaposlenih. Vodstvo, ki podpira usklajevanje obeh sfer življenja posameznika, organizacijo lažje vodi k tistim pozitivnim učinkom, ki se kažejo v zmanjšanju fluktuacije, v zmanjšanju kvote bolniških odsotnosti, v zmanjšanju kvote nege in števila nezgod ter hkrati v povečanju zadovoljstva, motivacije in pripadnosti zaposlenih. Vse našteto se namreč vsekakor odraža tudi v jasnih pozitivnih ekonomskih učinkih.
Keywords: organizacijski konflikt, konflikt med delom in družino, lestvica konfliktov, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo pri delu, delovna uspešnost, intrapersonalni konflikt
Published: 11.06.2013; Views: 1270; Downloads: 248
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
POVEZANOST KONFLIKTA MED DELOM IN DRUŽINO Z VIDIKA TELESNEGA ZDRAVJA: SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE (2000-2015)
Vanja Blagotinšek, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je pridobiti odgovor na vprašanje, ali se konflikt med delom in družino odraža na (slabši) kvaliteti telesnega zdravja. Na to vprašanje smo skušali odgovoriti s pomočjo sistematičnega pregleda znanstveno raziskovalne literature. V bazah člankov PubMed in PsychArticles smo iskali članke, v katerih so raziskovalci poročali o odnosu med konfliktom med delom in družino ter telesnim zdravjem, z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji ali splošnim zdravjem, in ki so bili objavljeni med letoma 2000 in 2015. Našli smo 37 relevantnih znanstveno raziskovalnih člankov. Tekom prebiranja le-teh smo ugotovili, da so raziskovalci svoje rezultate interpretirali na podlagi še ostalih člankov, ki jih nismo našli v sklopu prvega iskanja literature. Zato smo naknadno v pregled literature vključili še 15 člankov. Opisali smo značilnosti vključenih vzorcev, merske instrumente, ki so jih uporabili raziskovalci za proučevanje konstruktov, in opisali teorije, na podlagi katerih so avtorji interpretirali najdene rezultate. Te teorije smo združili v združen model, ki bi lahko razložil, kako je konflikt med delom in družino povezan s poslabšanim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz glede povezave med konfliktom med delom in družino (KDD) ter slabšim telesnim zdravjem ter da obstaja srednje močan dokaz o povezavi med konfliktom med službo in družino (KSD) ter konfliktom med družino in službo (KDS) ter slabšim telesnim zdravjem. Ugotovili smo, da obstaja močan dokaz, da sta KSD in KDS povezana s slabšim zdravjem na splošno. Na podlagi rezultatov smo prav tako lahko pokazali, da obstaja srednje močan dokaz o povezavi KDD z zdravjem povezanimi negativnimi vedenji in da ne obstajajo konsistentni rezultati glede povezanosti med KSD in KDS ter negativnimi z zdravjem povezanimi vedenji.
Keywords: Konflikt med delom in družino, konflikt med delom in družino kot stresor, telesno zdravje, vedenja povezana s slabšim telesnim zdravjem, zdravje na splošno, sistematični pregled literature
Published: 29.09.2016; Views: 1286; Downloads: 186
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino
Staša Čurman, 2017, master's thesis

Abstract: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Keywords: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Published: 10.10.2017; Views: 706; Downloads: 248
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami
Katja Pucko, 2018, master's thesis

Abstract: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Keywords: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Published: 22.03.2018; Views: 569; Downloads: 199
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica