1. ODGOVORNOST ZA USTREZNO SESTAVO NADZORNIH SVETOVMiha Kerin, 2015, master's thesis Abstract: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da je korporativno upravljanje v Sloveniji v krizi. Glede na naloge in pristojnosti organa vodenja oziroma njegovih članov so najprej njihova dejanja tista, ki povzročajo krizo v gospodarskih družbah in krizo korporativnega upravljanja nasploh. Vendar imajo svoj prispevek k nastanku krize tudi nadzorni sveti ter njihovi člani, ki ne opravijo svojih nadzorstvenih nalog. Magistrska naloga nadalje izhaja iz predpostavke, da je slovenska korporativna pravna ureditev načeloma dobra. Ta predpostavka se nanaša tudi na položaj nadzornega sveta v gospodarski družbi in na njegove pristojnosti. Nadzorni svet družbe je organsko neodvisen od drugih organov družbe in od članov družbe (delničarjev in družbenikov), kar enako velja za člane nadzornega sveta. Položaj in pristojnosti, ki jih ima, mu zagotavljajo, da je njegovo delo lahko učinkovito. Ob teh predpostavkah pa vzroki za neučinkovitost nadzornega sveta niso zunaj konkretnega nadzornega sveta, ampak gre vzroke za neučinkovitost konkretnega nadzornega sveta iskati znotraj nadzornega sveta samega, to je zlasti v njegovi sestavi in pri njegovih članih. Ustrezna kadrovska sestava nadzornega sveta je zato eden pomembnejših ukrepov za preprečevanje nastanka krize v gospodarski družbi in krize korporativnega upravljanja nasploh. V nalogi analiziram, kdo je dolžan skrbeti za ustrezno kadrovsko sestavo nadzornega sveta in kakšna je njegova odgovornost. Ti dve vprašanji in iskanje odgovora nanju je glavna tema magistrske naloge, za katero uporabljam izraz odgovornost za ustrezno sestavo nadzornega sveta. V gospodarski družbi se članstvo v nadzornem svetu zagotavlja preko dveh osnovnih funkcij, in sicer preko predlagalne funkcije in preko odločevalske funkcije, zato so za ustrezno sestavo nadzornega sveta odgovorne osebe oziroma organi družbe (in njihovi člani), ki in ko predlagajo kandidate za člane nadzornega sveta, ki in ko odločajo o članih nadzornega sveta ter ki in ko predlagajo odpoklic in odločajo o odpoklicu članov nadzornega sveta. Predlagateljev je v gospodarski družbi več, prav tako pa tudi odločevalcev. Najpomembnejši predlagatelji oziroma odločevalci so tisti, ki v praksi najbolj vplivajo na ustrezno sestavo nadzornega sveta. To sta v (nedržavni) družbi nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov in skupščina kot odločevalec o članih nadzornega sveta. V državnem podjetju je najpomembnejši predlagatelj SDH, ki ima preko večine glasov na skupščini družbe v bistvu tudi odločevalsko funkcijo. V magistrski nalogi je opredeljen pojem odgovornosti za ustrezno sestavo nadzornega sveta in glede na tako opredeljen pojem analizirana odgovornost posameznih predlagateljev in odločevalcev v tej zvezi. Nadzorni svet kot predlagatelj kandidatov za člane nadzornega sveta ima zelo konkretne naloge v zvezi z zagotavljanjem ustrezne sestave nadzornega sveta in kršitev teh nalog je lahko tudi pravno sankcionirana. Sankcije se vselej nanašajo na posamezne člane nadzornega sveta, ne pa na organ. Pomembne naloge nadzornega sveta v tej zvezi so tudi letno ocenjevanje lastne učinkovitosti, ugotavljanje, pri kakšni sestavi bi bil nadzorni svet najbolj učinkovit in na tej podlagi tudi oblikovanje predlogov za odpoklic članov nadzornega sveta, katerih delo negativno vpliva na učinkovitost nadzornega sveta. Odgovornost skupščine za ustrezno sestavo nadzornega sveta izvira iz okoliščine, da je pristojna za izvolitev članov nadzornega sveta in za odločanje o njihovemu odpoklicu. V pravu obstaja dovolj opore za razlago (za izluščenje pravnega pravila), da je skupščina soodgovorna za ustrezno sestavo nadzornega sveta, ko ima na voljo dovolj informacij, da sprejme ustrezno kadrovsko odločitev, pa zavestno ne izvoli ustrezno sestavljenega nadzornega sveta. Njena soodgovornost se kaže v uporabi instituta deljene odgovornosti, katerega posledica je, da se za delež prispevka skupščine k neučinkovitosti nadzornega sveta zmanjša odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta.
Keywords: korporativno upravljanje, ustrezna sestava nadzornega sveta, strokovna usposobljenost, neodvisnost, (potencialni) konflikt interesov, kandidacijski postopek, volitve članov nadzornega sveta, odgovornost članov organov vodenja in nadzora družbe, volenti non fit iniuria, culpa in eligendo, deljena odgovornost
Published in DKUM: 07.04.2016; Views: 2129; Downloads: 363
 Full text (1,56 MB) |
2. KORUPCIJA IN RIZIČNA PODROČJA NJENEGA NASTANKA V JAVNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJEKatarina Lavtar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je na podlagi teoretičnega uvoda podrobneje predstaviti najbolj pogosta koruptivna ravnanja v javni upravi Republike Slovenije. Javna uprava predstavlja področje, kjer korupcija pusti največ negativnih posledic, saj zaradi nje bledi zaupanje v javne funkcije in s tem tudi zaupanje v pravno državo. Uslužbenci v javni upravi opravljajo pri svojem poklicu izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, pri katerih se morajo izogniti situacijam, ki bi vodile do izkoriščanja javnih funkcij ter do pristranskega opravljanja njihovih nalog.
Po uvodnih pojasnilih korupcije, različnih oblik le-te, javne uprave, konflikta interesov sem na kratko predstavila tudi škodljivost teh pojavov ter njihov nastanek. Pri analizi razširjenosti korupcije v javni upravi sem se poslužila predvsem metodološke analize dostopne literature, predvsem primerov iz Načelnih mnenj Komisije za preprečevanje korupcije. Tako sem ugotovila, da je bilo največ korupcije zaznane na področju javnih naročanj, drugih razpisov ter pri postopkih razpolaganja z državnim premoženjem.
S pričujočim delom želim podrobneje opisati pojem korupcije, kje v javni upravi jo je mogoče največ zaslediti, samo problematiko pojma, predvsem pa bralca spodbuditi k kritičnemu razmišljanju o vplivu korupcijskih ravnanj v javni upravi in vplivu le-teh na delovanje pravne države.
Keywords: korupcija, javna uprava, konflikt interesov, Komisija za preprečevanje korupcije
Published in DKUM: 18.09.2012; Views: 3032; Downloads: 337
Full text (1,02 MB) |
3. Analiza pojava revolving door : (pojav rotirajočih vrat)Daša Janja Banovec, 2011, master's thesis/paper Abstract:
Keywords: konflikt interesov, integriteta, javno odločanje, zaposlovanje, pojav revolving door, pojav rotirajočih vrat, javni sektor, zasebni sektor, magistrska dela
Published in DKUM: 27.10.2011; Views: 2337; Downloads: 216
Full text (780,26 KB) |
4. MANAGEMENT KONFLIKTOV V PODJETJUBarbara Tischler, 2009, undergraduate thesis Abstract: Sodobni globalni svet, kjer je dinamika procesov izredno hitra, zahteva od zaposlenih, njihovih vodij ter podjetij nenehno prilagajanje in z njimi povezane spremembe, ki pa lahko privedejo do konfliktnih situacij v nas samih, v podjetjih, nenazadnje pa tudi v okolju, v katerem živimo. Vzrok za nastajanje konfliktov je lahko naša nepripravljenost na spremembe in toga drža ali pa tudi načini upravljanja in vodenja podjetij in njihova nepripravljenost za nove izzive globalnega okolja. Lahko rečemo, da ni podjetja ali organizacije, v kateri med sodelavci ne bi bilo konfliktov. Podjetje, ki trdi, da znotraj njega ni konfliktov, živi v iluziji, pa naj bo to posledica namernega ali nenamernega prikrivanja resnice. Obstaja več vrst konfliktov, med katerimi smo se bolj posvetili konfliktom v podjetju, ki jih lahko delimo na interpersonalne, intrapersonalne, konflikte med skupinami, konflikte v skupini in konflikte interesov. Konflikte je potrebno reševati in ne bežati pred njimi, kajti s tem situacijo samo še poslabšamo. Za uspešno reševanje konflikta pa je potrebno poznati njegov izvor, nato pa se lahko posvetimo reševanju le-tega. V podjetju je veliko vzrokov, ki pripomorejo k nastanku konflikta, kot na primer preobremenjenost z delo, prenizka plača, različni interesi med zaposlenimi in vodstvom podjetja, tekmovalnost, ipd. Zato je v vsakem podjetju potrebna dobra organizacija in sposobno vodstvo, ki mora uspešno upravljati s nastalimi konflikti. Z izvedeno anketo smo v izbranem podjetju prikazali pogostost konfliktov, njihove najpogostejše vzroke, posledice, tako negativne kot tudi pozitivne ter protikonfliktne ukrepe vodstva podjetja. V izbranem podjetju se pojavljajo tako močni oziroma intenzivni konflikti, da je veliko ljudi celo razmišljalo o menjavi službe, vendar so se kasneje uspešno pogovorili z vodstvom podjetja, ki jim je obljubilo spremembe, in so se odločili ostati. V podjetju bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti motiviranju in nagrajevanju zaposlenih ter bolj skrbeti za ohranitev kadra, da ne bi več razmišljal o menjavi službe. To lahko dosežemo na več načinov, zagotovo pa je najpomembneje, da se z ljudmi odkrito pogovarjamo in jim damo vedeti, kako dragoceni in posebni so za nas, tu in tam jim pa lahko nakažemo naklonjenost tudi z majhnimi darili ali finančno stimuliramo. Zavedati se je namreč potrebno, da je dobro podjetje sestavljeno iz še boljšega kadra.
Keywords: konflikt, interpersonalni konflikt, intrapersonalni konflit, konflikt v skupini, konflikt med skupinami, konflikt interesov, vzroki konfliktov, posledice konfliktov, organizacija, upravljanje konfliktov.
Published in DKUM: 05.11.2010; Views: 3065; Downloads: 453
Full text (1,34 MB) |
5. FINANCIRANJE MANAGERSKIH ODKUPOVJure Denovnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju.
Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo.
Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo.
Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno.
Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Keywords: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Published in DKUM: 03.08.2010; Views: 2802; Downloads: 322
Full text (522,79 KB) |
