SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV CIP ČIŠČENJA NA MIKROBIOLOŠKO KAKOVOST DOMAČE SKUTE
Anita Rižnar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost domače skute je odvisna od mnogih dejavnikov, med katerimi je tudi čiščenje opreme s CIP sistemom, v kateri poteka tehnološki proces. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo določali optimalne procesne parametre CIP čiščenja v skutarni Pomurskih mlekarn. Namen dela je bil določiti spodnjo mejno vrednost koncentracije nove alkalne raztopine Deptal MP, ki bo še zagotavljala mikrobiološko kakovost domače skute. Glavni cilj naloge je bil usmerjen v določanje optimalne koncentracije lužine Deptal MP za izdelavo učinkovitega načrta CIP čiščenja, ki bo skladen z zahtevami HACCP sistema. Učinkovitost CIP čiščenja in kakovost domače skute smo ugotavljali z vzorčenjem površin z brisi, z vzorčenjem zraka s sedimentacijsko metodo in s kontrolo koncentracije CIP čistil. Kvantitativno smo določali mikroorganizme v proizvodni opremi, zraku, surovini, izplaki in končnem proizvodu. Število mikroorganizmov smo pri vzorcih površin izrazili kot koncentracijo mikroorganizmov v brisu (CFU/mL) in pri vzorcih zraka kot koncentracijo mikroorganizmov v volumski enoti (CFU/m3). Rezultate mikrobioloških raziskav smo vrednotili glede na predpisane zgornje mejne koncentracije mikroorganizmov v okviru notranje kontrole obrata. Dokazali smo, da je delovna koncentracija za lužino Deptal MP v območju od (1 — 4) % in določili optimalno vrednost koncentracije pri 2,8 %. Z optimizacijo nam je uspelo znižati stroške in prihraniti na lužini Deptal MP, kislini, energiji in porabi sveže vode ter izboljšati načrt CIP čiščenja.
Keywords: CIP čiščenje, koncentracija CIP čistil, mikrobiološka kakovost, HACCP, domača skuta, plan čiščenja
Published: 24.03.2011; Views: 1769; Downloads: 362
.pdf Full text (4,04 MB)

4.
DETERMINANTE RAZVOJA DELNIŠKIH TRGOV V TRANZICIJI
Domen Solina, 2012, master's thesis

Abstract: Razvoj delniškega trga v državah tranzicije je odvisen od številnih makroekonomskih in mikroekonomskih faktorjev. Proces preoblikovanja iz centralno planskega v tržno gospodarstvo, je za številne države predstavljal osrednji izziv na gospodarskem področju. Predvsem preoblikovanje oz. privatizacija državnih družb, je pravzaprav pomenila začetek borznega trgovanja v državah tranzicije. Številni posamezniki so tako pridobili lastniške deleže v pomembnih domačih poslovnih družbah, s katerimi se je začelo trgovati na organiziranih trgih ali borzah. Za poslovne subjekte pa je vendarle najpomembnejši vir financiranja predstavljal bančni sektor oz. medbančni trg, ki je predstavljal osrednjo vlogo pri razvoju borznih trgov v Evropi, medtem ko so v ZDA to vlogo prevzeli kapitalski trgi. Zato je stopnja razvitosti bančnega sistema v državah tranzicije temeljnega pomena in bistveno zaznamuje začetek razvoja posameznega borznega trga. V magistrski nalogi smo opredelili temeljne dejavnike razvoja delniških trgov skozi zgodovino, ki so pozitivno povezani z rastjo BDP-ja na prebivalca v posamezni državi. S preučevanjem stopnje koncentracije smo nato preverili homogenost in posledično konkurenčnost borznega trga v državah tranzicije. Predvsem nas je zanimalo primerjava najrazvitejših trgov in trgov v tranziciji glede na vlogo, ter posledičen vpliv največjih družb (TOP 5 – tržna kap.), ki kotirajo na borznem trgu posamezne države. Stopnjo povezanosti smo prikazali s Pearsonovim koeficientom korelacije, kjer smo primerjali donosnost borznih indeksov v obdobju konjunkture in obdobju finančne krize. S pomočjo Gaussove krivulje smo nato v obliki histogramov prikazali donosnost borznih indeksov v obeh obdobjih. V zadnjem delu naloge smo se posvetili tveganju in institucijskim dejavnikom tveganja na ravni države. Tveganje za posamezne borzne indekse smo opredelili z metodo VaR (ang. Value at Risk), kjer smo analizirali obdobje pred in med finančno krizo. Za posamezne borzne indekse smo pridobili vrednosti pri 99 %, 95% in 90% intervalu zaupanja.
Keywords: trgi v tranziciji, delniški trgi, borzni trgi, borzni indeksi, delnice, dejavniki razvoja, stopnja povezanosti, Pearsonov koeficient korelacije, donosnost, koncentracija, tveganje, tveganju prilagojena donosnost, VaR, institucijski dejavniki tveganja, ICRG, PRS, finančna kriza, DAX, in VaR.
Published: 23.08.2012; Views: 1297; Downloads: 105
.pdf Full text (1,67 MB)

5.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELJNO KONCENTRACIJO SURFAKTANTOV
Renata Novak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti kritično micelarno koncentracijo (CMC) anionskega surfaktanta natrijev dodecil sulfat (SDS) in kationskega surfaktanta cetildimetilbenzilamonijev klorid (CDBACl) pri standardnih pogojih in proučiti vpliv temperature na vrednost CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Izbrano temperaturno območje je bilo med 283 K in 323 K. Meritve smo izvedli pri sedmih različnih temperaturah v prej omenjenem temperaturnem območju. Pri tem smo uporabili klasično konduktometrično metodo. Na osnovi grafične predstavitve, CMC v odvisnosti od temperature, smo v skladu z literaturo dobili krivuljo v obliki črke U, kar pomeni, da obstaja minimalna vrednost CMC za posamezni surfaktant pri določeni temperaturi. Na koncu smo izračunali še standardne termodinamske količine: stopnjo disociacije proti-iona (β), spremembo standardne entalpije micelizacije (〖ΔH〗_mic^°), spremembo standardne entropije micelizacije (〖ΔS〗_mic^°) in spremembo standardne proste Gibbsove energije (〖ΔG〗_mic^°). To smo naredili v skladu z dvema enačbama, ki se razlikujeta po tem, da ena vpliv temperature na stopnjo disociacije proti-iona β upošteva v celoti, druga pa ta vpliv na β zanemari. Stopnja disociacije proti-iona s temperaturo narašča. Ta ugotovitev velja za izbrano temperaturno območje in za oba izbrana surfaktanta. Standardna prosta Gibbsova energija micelizacijeje negativna (in glede na izbrano temperaturno območje skoraj konstantna), kar pove, da je proces micelizacije spontan proces.
Keywords: surfaktant, kritična micelarna koncentracija, natrijev dodecil sulfat, standardna prosta Gibbsova energija, standardna entalpija micelizacije, standardna entropija micelizacije, stopnja disociacije proti-iona
Published: 20.03.2014; Views: 996; Downloads: 110
.pdf Full text (1,60 MB)

6.
KONCENTRACIJA V KOŠARKI
Mitja Kotnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati, primerjati in analizirati koncentracijo pri učencih, ki se ukvarjajo s košarko z učenci, ki se s košarko ne ukvarjajo ter ugotavljati razliko med fanti in puncami v koncentraciji. Zanimalo nas je, ali se učenci košarkarji razlikujejo od splošne populacije v koncentraciji ter ali spol vpliva na koncentracijo. a osnovi postavljenih raziskovalnih vprašanj smo določili in izpeljali teste pozornosti v košarkarskih klubih in v osnovni šoli. Rezultate smo prikazali opisno in tabelarno. Z rezultati, ki smo jih dobili na podlagi testiranj, smo ovrgli obe postavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da ni razlike v koncentraciji med učenci in učenci, ki trenirajo košarko. Prav tako smo ugotovili, da med deklicami in fanti ni razlike v koncentraciji.
Keywords: koncentracija, koncentracija v športu, koncentracija v košarki, košarka, trening, psihologija športa, tehnike koncentracije, tipi koncentracije, metode sproščanja
Published: 23.01.2015; Views: 727; Downloads: 174
.pdf Full text (570,18 KB)

7.
DOLOČANJE VSEBNOSTI Cr6+ NA POVRŠINI KONČNIH IZDELKOV KOVINSKE INDUSTRIJE
Irena Stupan Rozman, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času je skrb za okolje vedno večja. Na probleme onesnaževanja nas opozarja tudi okoljska zakonodaja. Ta s predpisi s teh področij določa zdravstvene standarde in omejitve za onesnaževalce okolja. Med močne onesnaževalce okolja spada tudi šestvalentni krom. Omejevanje le-tega določa Pravilnik o omejevanju uporabe določenih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 87/2009, 32/2010 – napisan na osnovi RoHS direktive 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 1. 2003 ). Namen oz. cilj tega diplomskega dela je bila natančna določitev koncentracije Cr6+ na površini končnih izdelkov. Analizirali smo več vrst končnih izdelkov, kot so: vilični ključi, klešče, obročni ključi itd. Ti izdelki so v celoti proizvedeni in galvansko obdelani v podjetju Unior d. d. Vzorce smo pripravili po navodilih standarda EN 15205:2005. Koncentracijo Cr6+ smo določali s spektrofotometrom. Ugotovili smo, da je koncentracija Cr6+ pod mejo, ki jo določa Pravilnik o omejevanju uporabe določenih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi.
Keywords: Cr6+, koncentracija, galvanizacija, korozija
Published: 07.01.2015; Views: 861; Downloads: 150
.pdf Full text (1,22 MB)

8.
OCENA TVEGANJA PRI UPORABI KLORA V INDUSTRIJSKIH PROCESIH
Polona Amon, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali prisotnost in uporabo klora v industrijskih procesih. Preučili smo, kje in zakaj se klor uporablja, kako ga skladiščijo in prečrpavajo. Osredotočili smo se na ocenjevanje tveganja večjih nesreč ob izpustu klora. Za primer iz literature smo prikazali študijo HAZOP, izračunali pretok izteklega klora, toksičnost in disperzijo. Na podlagi izračunanih vrednosti smo določili razdalje, na katerih klor doseže različne škodljive vrednosti koncentracij. Dobljene rezultate iz literature smo primerjali z vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom PHAST. Incidentom smo določili pogostost, individualno in skupinsko tveganje ter indekse tveganja. V drugem delu smo definirali možne scenarije za slovenski industrijski obrat, v katerem poteka proizvodnja, skladiščenje in transport klora. S programom PHAST smo na podlagi podatkov, dobljenih v obratu, izračunali pretok klora za šest različnih scenarijev in določili razdalje, na katerih klor doseže določene koncentracije, kot so vrednosti ERPG, IDLH in AEGL, ter jih primerjali z vrednostmi, ki so jih dobili v podjetju. Rezultati ocen tveganja kažejo, da lahko že manjše napake in nepravilnosti pri ravnanju s klorom privedejo do hudih posledic, saj so območja vpliva velika že pri manjših izpustih. Zato mora vsako podjetje, ki se ukvarja z nevarnimi snovmi, izvesti celovito oceno tveganja za zmanjšanje nevarnosti in ustrezno ukrepanje ob izrednih dogodkih.
Keywords: klor, izpust, tveganje, posledice, koncentracija
Published: 04.10.2012; Views: 1643; Downloads: 291
.pdf Full text (2,40 MB)

9.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Keywords: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Published: 04.11.2013; Views: 1907; Downloads: 258
.pdf Full text (2,50 MB)

10.
VPLIV LIKOVNE TEHNIKE NA KONCENTRACIJO OTROK PRI LIKOVNIH DEJAVNOSTIH V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Suzana Rozman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako likovna tehnika vpliva na koncentracijo otrok, starih od pet do šest let, in raziskati zanimanje ter koncentracijo otrok v predšolskem obdobju pri likovnih tehnikah. Diplomsko delo Vpliv likovne tehnike na koncentracijo otrok pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvojnopsihološke značilnosti otrok od petega do šestega leta starosti. Predstavili smo različne značilnosti likovnega izražanja starejših otrok v predšolskem obdobju. Izpostavili smo stopnje razvoja likovnega izražanja in likovno izražanje otrok od petega do sedmega leta starosti. V nadaljevanju smo predstavili likovna področja risanja, slikanja in lepljenja ter likovne tehnike, ki smo jih uporabili v empiričnem delu. Na kratko smo predstavili še likovno vrednotenje, in sicer kriterije izbire avtorjev in njihovih del ter izbiro primernih likovnih del. Ob koncu teoretičnega dela smo predstavili oz.oz.oz. analizirali umetniška dela, ki smo jih izbrali, da jih v empiričnem delu predstavimo otrokom v vrtcu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o tem, kakšen je vpliv likovne tehnike na koncentracijo otrok pri likovnih dejavnostih v predšolskem obdobju. Podatke smo zbirali na podlagi neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja. Izdelke, ki smo jih dobili preko testnih likovnih dejavnosti, smo analizirali in prikazali v tabeli s spremenljivkami. Raziskovalni vzorec je zajemal skupino otrok, starih od pet do šest let. Pripravili smo štiri dejavnosti in s tem pridobili enainosemdeset izdelkov. Raziskava je pokazala, da so dosegli otroci najdaljši čas koncentracije pri tehniki lepljenja z barvnim (kolaž) papirjem, najkrajšega pa pri tehniki risanja s svinčnikom. Glede na spol ni bilo večjih odstopanj v koncentraciji, le pri tehniki slikanja z voščenkami so imeli dečki daljšo koncentracijo, vendar lahko sklepamo, da na rezultate vpliva tudi manjše število deklic v skupini. Čas koncentracije z vsakim srečanjem ni naraščal. Pri analizi časov je prišlo do odstopanja le pri drugem srečanju, in sicer pri likovni tehniki slikanja z voščenkami ter slikanju s tempera barvami.
Keywords: predšolski otrok, likovno izražanje, koncentracija, likovna tehnika, likovno vrednotenje
Published: 28.01.2014; Views: 1673; Downloads: 195
.pdf Full text (3,10 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica