1. Zmožnost zaznavanja začetnega in končnega glasu v besedi ter glaskovanja besed pri 5 in 6 letnikih : diplomsko deloAna Hren, 2024, undergraduate thesis Abstract: Govor v življenju vsakega posameznika predstavlja način komuniciranja z ostalimi osebami. S pomočjo govora se naučimo izražati svoje želje, potrebe, ideje. V zgodnjem otroštvu otrok začne zaznavati glasove, ki jih kasneje lahko razločuje in razčlenjuje. To sposobnost razlikovanja glasov imenujemo glasovno zavedanje. Pri razvoju zaznavanja določenih glasov ima ključno vlogo sposobnost poslušanja. Otrok se že v predšolskem obdobju srečuje z rimami. Vzgojiteljice otroke tekom pedagoškega procesa seznanijo s členjenjem stavkov na besede in postopoma preidejo na členjenje besed na zloge/glasove v besedah. Glasovno zavedanje se močno povezuje z razvojem pisanja in branja. Naloga vzgojiteljic in staršev je, da otroku ponudijo čim več priložnosti za izboljšanje glasovnega zavedanja, saj je otrok v nasprotnem primeru manj uspešen na področju opismenjevanja. V naši raziskavi nas je zanimal napredek otrok med začetnim in končnim preverjanjem, kjer smo preverili zmožnost zaznavanja glasovnega zavedanja pri pet- in šest-letnikih, in sicer v poimenovanju sličice, določitvi začetnega in končnega glasu v besedi ter tvorjenju novih besed na določen začetni/končni glas. Obe preverjanji smo izvedli z razmikom treh mesecev. V vmesnem obdobju smo izvajali dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja. Rezultati otrok so pokazali očiten napredek v razvoju glasovnega zavedanja, pri nekaterih smo zabeležili izrazitejši napredek kot pri drugih.
Keywords: govor, glasovno zavedanje, začetno in končno preverjanje, začetni glas, končni glas
Published in DKUM: 21.02.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (1,86 MB) |
2. Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razredaLara Dimec, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Keywords: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 387; Downloads: 66
Full text (2,02 MB) |
3. Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šoloTeja Goropevšek, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Keywords: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1245; Downloads: 202
Full text (632,89 KB) |
4. Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocihJana Matavž, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih smo s pomočjo izbrane literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, in razvoj jezikovne zmožnosti. V nadaljevanju smo opredelili še zaznavne sposobnosti in glasovno zavedanje.
V drugem delu, t. i. empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati dveh preverjanj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kolikšna je zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja otrok v predšolskem obdobju, in sicer zmožnost zaznavanja zahtevnejših dejavnosti glasovnega zavedanja, kot so prepoznavanje sličic, prepoznavanje začetnega in končnega glasu, tvorjenje besed na začetni in končni glas ter glaskovanje besed (členitev besede na posamične glasove). Obe preverjanji sta bili izvedeni z razmikom petih mesecev, in to z enakim inštrumentarijem, saj smo le tako pridobili realen individualen napredek otroka.
Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se pri otrocih starih od pet do šest let kaže napredek med začetnim in končnim preverjanjem v razvoju glasovnega zavedanja. Opazili smo, da je bil pri nekaterih otrocih napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: zaznavne sposobnosti, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, glaskovanje
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1028; Downloads: 230
Full text (2,35 MB) |
5. Začetno branje v predšolskem obdobjuTjaša Krajnc, 2017, undergraduate thesis Abstract: Otrokova pismenost se pričenja razvijati pred vstopom v šolo s pomočjo bralnih in pisnih vzorcev. Takšni vzorci otroku pripomorejo pri doživljanju okolja in ga seznanijo s socialno interakcijo odraslih. Otrokove izkušnje, ki se pojavljajo že ob rojstvu imajo pomembno vlogo pri razvoju pismenosti. Predhodne izkušnje pripomorejo k otrokovemu razvijanju bralnih in pisnih spretnosti. Starši in vzgojitelji, ki skrbijo za otroka, so njegovi prvi učitelji in tudi prvi zgled. Učijo ga govoriti v različnih okoliščinah, in mu dajati zgled ter kako in za kaj uporabiti pismenost. Začetek razvoja otrokove pismenosti poteka predvsem spontano in ob vsakodnevnih dogodkih. Ko otrok prepozna prve črke ali znane besede, pravimo, da pismenost postopoma narašča.
Namen empiričnega dela je bil raziskati in ugotoviti kakšno predznanje imajo otroci, ki so tik pred vstopom v šolo, na področju začetnega branja. Zanimalo nas je, ali otroci prepoznajo, kaj prikazujejo sličice, ali prepoznajo črke abecede, znajo besedam določiti začetni in končni glas, poiskati sopomenki, brati besede in razumeti krajše besedilo. Rezultate smo vnašali v tabele in jih tudi interpretirali.
Keywords: pismenost, razvoj pismenosti, komunikacijske dejavnosti, dejavniki začetnega opismenjevanja, prepoznavanje sličic, začetni in končni glas besed, iskanje sopomenki, prepoznavanje črk, branje besed, razumevanje neumetnostnega besedila.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1729; Downloads: 169
Full text (882,36 KB) |
6. ZAČETNI IN KONČNI GLAS TER GLAS ZNOTRAJ BESEDE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEBarbara Kozel, 2013, undergraduate thesis Abstract: Človekovo sporazumevanje temelji na govornem jeziku – govorjenju in poslušanju. Ta neločljiva vez med ljudmi/okoljem in s samim seboj pa je bila dolgo časa obravnavana kot samoumevna. Danes se zavedamo, da je poslušalska dejavnost izjemno pomembna za razvoj celovite osebnosti, v ožjem pogledu pa je temelj ostalim trem komunikacijskim dejavnostim, to so govorjenje, pisanje in branje. Na razvoj poslušalske dejavnosti vplivajo fizične, fiziološke, psihološke, socialne in moralne lastnosti posameznika, le-te pa mora učitelj upoštevati v obdobju začetnega opismenjevanja.
Opismenjevanje je proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje, in zahteva razvijanje kompleksnih spretnosti in sposobnosti z različnih področij. Z njim se ukvarjajo strokovnjaki s področja jezika, psihologije, pedagogike, specialne pedagogike in medicine.
Pomemben dejavnik v procesu uspešnega opismenjevanja je glasovno zavedanje, ki predstavlja razumevanje različnih načinov členjenja vezane govorice na manjše dele in manipuliranja z njimi.
Raziskava, ki sem jo opravila, temelji na proučevanju sposobnosti glasovnega zavedanja otrok v prvem razredu osnovne šole na ravni začetnih in končnih glasov ter glasov znotraj besed, njihovem napredku v obdobju štirih mesecev. Nadalje raziskava obsega primerjavo v razvoju otrok med petimi mariborskimi osnovnimi šolami.
Rezultati so bili interpretirani z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, poslušanje, glasovno zavedanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede.
Published in DKUM: 20.05.2013; Views: 3549; Downloads: 323
Full text (7,13 MB) |
7. GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZREDSimona Petek, Urška Roganov, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto.
S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 4350; Downloads: 681
Full text (4,94 MB) |
