Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi je v ospredju predvsem zgodovinski vidik razvoja celotnega slovenskega pravnega sistema, tako sodnega, kot tudi zakonodajnega. Gre za razpon zgodovinskih obdobij od Avstrijske monarhije, Avstro-Ogrske in vseh kasnejših oblik povezovanja balkanskih narodov, torej Jugoslavije, torej predvsem druga polovica 19. stoletja in 20 stoletje. Raziskoval bom ustavne ureditve, kako so vplivale na zakonodajo in ureditev, tako civilnega, kot kazenskega, družinskega, upravnega in volilnega, tako javnega kot zasebnega prava. Prav tako se bom osredotočil na pomembnejše posameznike, ki so s svojimi revolucionarnimi idejami in modernejšimi vidiki pomembno oblikovali tok razvoja prava in demokracije. Dotaknil se bom tudi političnih smeri in kako se je glede na ta prepričanja prilagajala zakonodaja in menjavalo vodstvo države. Pomembni vidik je tudi vpliv na razvoj in uporabo slovenskega jezika, ki ga bom preko dokumentov in arhivskih besedil v magistrski nalogi izpostavil in predstavil. Gre za enega od temeljev oblikovanja narodov in narodnega zavedanja ter oblikovanja uporabe prava v slovenščini in začetka slovenskih pravnih postopkov in sodstva. Med drugim bom izpostavil tudi pomembnejša ozemlja, na katera je bilo razdeljeno slovensko ozemlje, med različnimi obdobji in vladavino, kajti razvoj velikokrat ni bil enoten na vseh ozemljih, predvsem zaradi različnih vplivov sosednjih dežel in ljudstev ter razlikah v ideologiji prava. Geografsko gledano se bom najbolj osredotočil ravno na področje današnje Slovenije in okolico, predvsem Avstrijo, nekatere dele Italije in seveda bivše države SFR Jugoslavije, ker se je v moderni dobi ravno v tem času in teh vladavinah slovensko pravo najbolj razvijalo in na koncu koncev postalo samostojen in neodvisen pravni sistem.
Keywords: Ustava, monarhija, kraljevina, republika, pravni sistem, Slovenski jezik, zakon, komunizem, socializem, kapitalizem, temeljna načela, parlament, skupščina.
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 64
Full text (1,53 MB)

Abstract: Obveščevalna dejavnost je v družbi prisotna vse od njenega začetka in je neprecenljivo orožje vsake države. Obveščevalne službe so ključnega pomena pri moči in varnosti posamezne države. Vohunstvo je eden izmed načinov izvajanja te dejavnosti. S pomočjo tajnih sodelavcev države pridobivajo pomembne tajne informacije, ki lahko vplivajo na delovanje države v mednarodnih odnosih. Skozi zgodovino človeštva je delovalo mnogo tajnih sodelavcev, ki so posredovali ključne informacije v obdobjih vojn in krize. Ti so se zapisali v zgodovino kot vojni heroji ali izdajalci svoje domovine. Eden izmed teh je bil tudi Harold Adrian Russell Philby, znan tudi kot Kim Philby izdajalec Velike Britanije in heroj Sovjetske zveze. Bil je vohun britanskega rodu, ki je svoje življenje posvetil komunizmu in njeni ideologiji. V zgodovino se je zapisal kot najuspešnejši dvojni agent v času 2. sv. vojne in v času hladne vojne. Zbiral je obveščevalne podatke v samem središču Britanske obveščevalne službe, ki jih je nato spretno in tajno posredoval Sovjetski zvezi ter tako vplival na številne tajne operacije, posredno tudi na izid 2. sv. vojne. V študentskih letih se je odločil za komunizem in sledil tej ideologiji do konca življenja. S svojim delovanjem v Avstriji je vzbudil pozornost Sovjetske obveščevalne službe, ki ga je rekrutirala z namenom infiltracije Britanske obveščevalne službe. Bil je ustanovitelj in vodja Cambriške vohunske mreže, ki je v času svojega delovanja posredovala pomembne obveščevalne podatke Sovjetski zvezi, in sicer o Veliki Britaniji in o Združenih državah Amerike. Philby se je spretno vzpenjal po hierarhični lestvici Britanske obveščevalne službe in skoraj dosegel sam vrh te organizacije. V času svoje kariere je spoznal veliko vplivnih ljudi, ki so mu zaupali največje skrivnosti obveščevalnega sveta. Philbyjeva kariera je bila polna obveščevalnih uspehov in je trajala dobra tri desetletja, preden so ga odkrile britanske in ameriške oblasti. Usodni udarec je prejel s prebegom sočlanov svoje vohunske naveze Macleana in Burgessa k Sovjetom leta 1951. V svoji dolgoletni karieri je posredoval Sovjetski zvezi več sto tajnih dokumentov in tako ogrozil številne obveščevalne operacije in življenja mnogih tajnih sodelavcev, ki so delovali po vsem svetu. Njegov prispevek se je odražal v mednarodnih odnosih obveščevalnih služb in na političnem področju. Bil je tudi vir navdiha mnogim avtorjem, ki so njegovo kariero dvojnega agenta uporabili pri pisanju literature in snemanju filmov.
Keywords: diplomske naloge, Kim Philby, Velika Britanija, obveščevalne službe, dvojni agent, Sovjetska zveza, komunizem
Published in DKUM: 06.07.2020; Views: 1131; Downloads: 109
Full text (1,06 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval prelomna leta razvoja sovjetskega stalinističnega sistema, ki je kasneje postal vzor mnogim drugim vzhodnoevropskim državam in tudi Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni. V diplomskem delu sem se osredotočal na mnenja, ki so ga o Sovjetski zvezi pisali slovenski in ameriški časniki tistega obdobja. Pri tem sem si v veliki meri pomagal z literaturo in spomini pomembnih osebnosti tistega časa. Naloga je osredotočena na pet ključnih poglavij, ki so zaznamovala zgodovino Sovjetske zveze v obdobju med leti 1930−1945. Gre za poglavja o stalinizmu, kolektivizaciji in industrializaciji, velikih čistkah, zunanji politiki in drugi svetovni vojni. S pomočjo virov in literature sem poskušal prikazati utrip razmišljanja takratnega časa. Zanimalo me je, koliko so Slovenci v Jugoslaviji in ZDA vedeli o Sovjetski zvezi. V vsakem poglavju se pojavi več ključnih tem, ki sem jih poskušal razložiti. Pojavljajo se teme o ideologiji stalinizma, komunizma, marksizma, delovanju tajne policije, partijskega aparata in delovnih taborišč, o lakoti v Ukrajini, Kominterni, čistkah v vojski in partiji, nemško-sovjetskem pakt, Hitlerju, Stalinu, Rooseveltu, ameriški pomoči med drugo svetovno vojno, ameriških Slovenci in njihovem odnosu do zavezništva s Sovjetsko zvezo itd. V zaključku diplomskega dela sem povzel bistvene ugotovitve iz vsakega poglavja.
Keywords: Stalin, Sovjetska zveza, Rusija, Nemčija, ZDA, boljševiki, komunizem, partija, Rdeča armada, tajna policija, GPU, NKVD, politbiro, centralni komite, Kominterna, kolektivizacija, industrializacija, čistke, gulagi, montirani procesi, ljudska fronta, pakt, zakoni o nevtralnosti, posojilno-najemni zakon, konvoji, Roosevelt, Harriman, časnik.
Published in DKUM: 15.02.2016; Views: 1968; Downloads: 297
Full text (1,55 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje in značilnosti dveh ekonomskih sistemov: komunizma ter kapitalizma. Prikazan je vpliv obeh sistemov na gospodarsko rast in gospodarski razvoj države, poudarjena pa je tudi razlika med gospodarsko rastjo in razvojem ter njun vpliv na blaginjo in življenjski standard njenih prebivalcev. Glavne značilnosti komunizma so državna oz. družbena lastnina in nadzor nad proizvodnimi faktorji, zasebne lastnine ni, gospodarstvo je zaprto in plansko, tržni mehanizmi pa so odpravljeni. Kapitalizem na drugi strani zagovarja zasebno lastnino, tržno gospodarstvo in mednarodno menjavo. Ker je meja med ekonomijo in politiko tanka, se v delu dotaknemo tudi avtoritarne in demokratične politične ureditve: prve v povezavi s komunizmom, druge pa s kapitalizmom. Izbrana država je Madžarska, za katero je podana analiza naslednjih makroekonomskih kazalnikov: BDP, BDP/prebivalca, stopnja brezposelnosti, industrijska aktivnost, stopnja investicij, vrednost zunanje trgovine in indeks HDI. Država je do leta 1989 imela komunistični ekonomski sistem, nato pa so v obdobju tranzicije sprejeli kapitalizem. Analiza kazalnikov pokaže, da ima kapitalizem več pozitivnih vplivov na dolgoročni gospodarski razvoj Madžarske kakor komunizem. Kazalniki so v obdobju kapitalizma na bistveno višji stopnji, kot so bili v obdobju pred letom 1989.
Keywords: Gospodarska rast, gospodarski razvoj, komunizem, kapitalizem, avtokracija, demokracija, makroekonomski kazalniki Madžarske, indeks HDI.
Published in DKUM: 29.05.2015; Views: 2492; Downloads: 282
Full text (1,13 MB)

Abstract: Slovenska ljudska stranka je bila vodilna politična stranka katoliškega tabora. Za stranko je v času do konca druge svetovne vojne značilen nestrpen odnos do liberalizma, komunizma in prostozidarstva ter do Judov, katere so označili kot krivce za družbeno bedo. Eden izmed vodilnih ideologov stranke je bil Ivan Ahčin, ki je kot teolog zagovarjal konservativno politiko ter nadaljeval ideološke poglede Antona Mahniča in Aleša Ušeničnika. Ahčin je bil poleg tega še sociolog, predavatelj, publicist, novinar in politik. Po vojni pa je ostal v tujini, kjer je predaval in bil publicistično dejaven pri različnih časnikih in revijah. Dejaven je bil tudi na znanstvenem področju, njegovo znanstveno delo pa je zajeto predvsem v socioloških knjigah. V zgodovinopisju je znan kot eden izmed ožjih članov vodstva katoliškega gibanja med obema vojnama in vse do konca okupacije Slovenije. Tako kot za SLS je tudi za Ahčina značilen skrajno nestrpen odnos do prostozidarjev in komunistov. Ko je v obdobju med obema svetovnima vojnama prišlo do spogledovanja med totalitarnim režimom in stranko, je Ahčin to povezovanje z nacizmom in s fašizmom skušal razložiti kot rešitev pred komunizmom in liberalizmom. V svojim razpravah je liberalizem obtožil kot glavnega krivca za gospodarsko in družbeno zmedo v svetu, komunizem in prostozidarstvo pa kot največjo nevarnost naše dobe. V času urednikovanja časnika Slovenec je bil Ahčin v zelo tesnih stikih z voditeljem stranke SLS, Antonom Korošcem. Funkcija Koroščevega vrhovnega časnikarja pa mu je v stranki omogočala velik vpliv na njeno politični usmeritev. Zgodovinopisje ga označuje tudi kot glavnega Koroščevega biografa.
Keywords: katoliški tabor, Slovenska ljudska stranka, Ivan Ahčin, liberalizem, komunizem, nacizem, fašizem, prostozidarstvo, antisemitizem.
Published in DKUM: 22.04.2013; Views: 2281; Downloads: 183
Full text (632,28 KB)