1. Private forest owner willingness to mobilise wood from dense, small-diameter tree standsMatevž Triplat, Satu Helenius, Ruben Laina, Nike Krajnc, Thomas Kronholm, Zdenka Ženko, Teppo Hujala, 2023, original scientific article Abstract: Forests are a source of renewable biomass, and their utilisation will play a vital role in the transition towards a climate-neutral economy. Small-diameter tree management could contribute to this transition via providing renewable biomass for sustainable uses and fostering tree growth towards long-lifecycle bioproducts. The utilisation of small-diameter trees in the EU is still low since new technologies and work models are required to make the operations economically profitable, environmentally sound, and socially attractive. The supply of biomass from small-diameter tree stands is dependent on forest owners with diverse perceptions on their forests and diverse ownership objectives. However, there is scarce research on forest owner perceptions on small-diameter tree management, which encompasses home consumption, self-active work, and commercial forestry services. A survey in four EU countries was designed to identify the main factors affecting the motivation of forest owners to mobilise biomass from small-diameter stands. Factor and clustering analyses were used to identify four forest owner segments: weakly-engaged traders, well-being seekers, self-active profit-seekers, and well-informed service users. The willingness to utilise biomass from small-diameter tree stands and participate in the market was shaped by forest owner knowledge of forestry, economic and socio-cultural motivations, and sensitivity to service offerings. Forest owner preferences for market participation are heterogenous, and thus different policy implementation approaches are needed and proposed. Keywords: profili strank, faktorska analiza, gozdarske storitve, upravljavski cilji, biomasa, komunikacijske strategije, customer profiles, factor analysis, forestry services, management objectives, biomass, communication strategies Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 475; Downloads: 36 Full text (1,51 MB) This document has many files! More... |
2. Ureditev komunikacijskih storitev OTT na področju elektronskih komunikacij v pravu EU : magistrsko deloMiha Pražnikar, 2022, master's thesis Abstract: Komunikacijske storitve OTT, ki se uporabljajo za komunikacijo in se navadno ponujajo preko aplikacij so doživele izjemen razvoj. Ker jih evropski zakonodajni sveženj na področju elektronskih komunikacij iz leta 2002 ni urejal, so mnogi v njih videli slepe potnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ki konkurirajo tradicionalnim elektronskim komunikacijskim storitvam, kot so govorna telefonija in SMS sporočila. Kot plod tega je nastala Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot novelacija štirih direktiv na področju elektronskih komunikacij, katere eden od glavnih ciljev je bil normirati komunikacijske storitve OTT. Poleg Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ureja področje elektronskih komunikacij tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, sprejeta v okviru evropskega zakonodajnega svežnja elektronskih komunikacij iz leta 2002 in normira obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Čeprav še vedno veljavna, predstavlja anahronizem ureditve, ki ne zajema komunikacijskih storitev OTT. Kot rešitev problema je nastal predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki čaka na sprejetje.
Magistrska naloga predstavlja problematiko opredelitve komunikacijskih storitev OTT z relevantno sodno prakso in njihovo trenutno ureditev v Direktivi o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter primerjavo ureditve med vrstami komunikacijskih storitev OTT in tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Predstavljena je tudi trenutna ureditev varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij z vidika komunikacijskih storitev OTT ter njihova bodoča ureditev v predlogu Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
V magistrski nalogi zaključujem, da vseh komunikacijskih storitev OTT ni moč metati v isti koš. Glede na ponujeno storitev se razlikuje tudi njihovo normiranje. Komunikacijske storitve OTT, ki se povezujejo v elektronska komunikacijska omrežja, so v večji meri izenačena s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Na drugi strani zadevajo komunikacijske storitve OTT, ki se ne povezujejo v omrežja, v grobem, zgolj določbe o varstvu končnih uporabnikov. Na področju varstva osebnih podatkov elektronskih komunikacij trenutno obstaja pravna praznina, saj večina komunikacijskih storitev OTT ni urejenih. Predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v trenutni različici v skoraj vseh določbah izenačuje tradicionalne elektronske komunikacijske storitve in komunikacijske storitve OTT. Keywords: komunikacijske storitve OTT, elektronske komunikacije, NB-ICS, NI-ICS, Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, EECC, Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 577; Downloads: 81 Full text (1,18 MB) |
3. Proces podelitve radijskih frekvenc z elektronsko javno dražboJanja Varšek, 2016, master's thesis/paper Abstract: Učinkovito podeljevanje radijskih frekvenc je ključnega pomena za zagotovitev dostopa do sodobnih mobilnih komunikacij čim širšemu krogu prebivalstva. V letu 2014 je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije prvič izvedla podelitev radijskih frekvenc s pomočjo javnega razpisa. Ker se je s tem postopkom srečala prvič, je bilo potrebno pridobiti nova znanja in izvesti mednarodne primerjave. V skladu z zastavljenimi cilji, najboljšimi praksami na mednarodni in evropski ravni ter ob upoštevanju konkurenčnih postopkov dodelitve radijskih frekvenc se je kot najučinkovitejša izkazala podelitev frekvenc z javno dražbo. Vedno pa so možnosti za izboljšavo procesa. V magistrski nalogi sta opisana proces podelitve radijskih frekvenc z javnim razpisom z izvedbo elektronske in neelektronske dražbe. Na podlagi opisa sta pripravljena modela izvedbe obeh procesov. V nadaljevanju je narejena kritična analiza predvsem z vidika porabljenih virov in stroškov ter predlog izboljšav obeh procesov vključno z modeloma prenovljenih procesov. Keywords: — proces
— radijske frekvence, — javni razpis, — javna dražba, — javne komunikacijske storitve Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1355; Downloads: 134 Full text (10,33 MB) |
4. VZPOSTAVITEV PROJEKTA MOBI@TURDenis Medić, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji ima dostop do interneta več kot 60 odstotkov gospodinjstev in več kot 85 odstotkov poslovnih subjektov. Takšno razširjenost in penetracijo interneta velja izkoristiti in vsem uporabnikom omogočiti dostop do teh storitev na vsakem koraku. V informacijsko družbo so posredno vključeni vsi, še zlasti pa je vanjo potrebno aktivno vključiti ponudnike raznovrstnih storitev, ki tako uporabnikom ponudijo novo uporabniško izkušnjo. Turistična infrastruktura je v Sloveniji dobro razvita, nujno pa jo je potrebno podpreti z ustrezno informacijsko infrastrukturo, saj tako povežemo obilje vsebin ter turističnih informacij z neposrednimi uporabniki – turisti. Do čim boljšega informiranja turistov želimo priti z izkoriščanjem potencialov sodobnih telekomunikacijskih naprav. Na vsakem koraku jim želimo ponuditi vse relevantne informacije (gostinska ponudba, turistične znamenitosti, razgledne točke, aktivnosti…). Te morajo do turistov priti samodejno in na uporabniku prijazen način. Rešitev teh izzivov je pomembna za razvoj lokalne skupnosti kot turistične destinacije. Vizija projekta je doživetje pristno sladke Radovljice, s pametnim telefonom ali tabličnim računalnikom v roki, s pestrim naborom e-vsebin in e-storitev. Projekt prinaša nov način komuniciranja in dela s turisti ter širšo javnostjo in vpeljuje dolgoročne smernice razvoja turizma tudi širše regije. Projekt je naravnan tehnološko sodobno in trajnostno razvojno, je vsebinsko bogat, usmerjen k uporabnikom, turizmu, kulturi in kulturni dediščini. V diplomskem delu je podan projektni plan za realizacijo razvoja turistične infrastrukture, ki skupaj z vsebinskim delom naloge podaja razvojne usmeritve e-regije. Keywords: obvladovanje projektov, turistična infrastruktura, informacijsko – komunikacijske tehnologije in storitve Published in DKUM: 27.05.2016; Views: 1366; Downloads: 85 Full text (1,17 MB) |
5. |
6. RAZVOJ KOMUNIKACIJSKIH STORITEV SISTEMA IMS ZA POTREBE IPTVDaniel Pahič, 2014, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je proučitev osnovnih in dodatnih storitev sistema IMS. V njem se podrobneje spoznamo s storitvijo klica, takojšnjega sporočanja, klicnih konferenc in z nekaterimi dodatnimi klicnimi storitvami v sistemu IMS. V drugem delu magistrske naloge se lotimo izgradnje celovitega sistema IMS z vsemi osnovnimi komponentami. Za izgradnjo uporabimo različico programskega ogrodja Kamailio. V drugem delu se lotimo tudi izgradnje klienta IMS, s pomočjo katerega se lahko povežemo v izgrajen sistem in v njem izvedemo klic, takojšnje sporočanje in dodatne storitve, kot sta klic na čakanju in prenos klica. Izgrajeni klient deluje po protokolu SIP, za kar skrbi knjižnica PJSIP, in deluje na različici IPTV. Keywords: sistem IMS, dodatne storitve, komunikacijske storitve, IPTV, protokol SIP, knjižnica PJSIP, Kamailio Published in DKUM: 26.03.2014; Views: 2604; Downloads: 173 Full text (3,69 MB) |
7. Analiza cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah srednje in vzhodne EvropeValerija Završek, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu predstavlja makroekonomsko aktivnost in raven gospodarske razvitosti izbranih držav. Vse štiri države so relativno majhne in zunanjetrgovinsko odprte ekonomije. Tri države so članice Evropske unije, kar jim pri njihovem razvoju omogoča mnogo več kot bi jim le njihovi lastni tržni potenciali. To so Češka, Slovaška in Slovenija, ki so leta 2004 vstopile v EU. Hrvaška je kot država pristopnica, ki naj bi k EU pristopila leta 2013. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca po pariteti kupne moči, je bila v letu 2011 prva najbolj razvita država Slovenija, sledile so ji Češka, Slovaška in Hrvaška. Drugi del predstavlja raziskavo oziroma primerjalno analizo cen prometnih in komunikacijskih storitev v izbranih državah. Tudi ta analiza pokaže gospodarsko razvitost posamezne države. V raziskavi so slovenske cene prometnih in komunikacijskih storitev presegle raven cen ostalih držav. Keywords: gospodarska razvitost, prometne storitve, komunikacijske storitve, raven cen. Published in DKUM: 03.11.2012; Views: 1619; Downloads: 100 Full text (1,58 MB) |
8. RAZMERJA CEN PROMETNIH STORITEV IN CEN KOMUNIKACIJSKIH STORITEV V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJEUrška Kralj, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja raziskavo ravni cen prometnih in komunikacijskih storitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in na Madžarskem. Razdeljeno je na dva dela: V prvem delu smo analizirali gospodarska gibanja v opazovanih državah. Drugi del pa obsega razlago metod za izračun ravni cen prometnih in komunikacijskih storitev in njihovo medsebojno primerjavo in interpretacijo opravljenih izračunov. Za merjenje razvitost narodnega gospodarstva najpogosteje uporabljamo bruto domači proizvod na prebivalca, merjen po pariteti kupne moči. Nemčija, Italija in Avstrija spadajo med razvitejše države EU. V letu 2010 je imela največji BDP na prebivalca Avstrija, ki je za 25 % presegla evropsko povprečje, sledila ji je Nemčija z 18 % in Italija, katere BDP na prebivalca je bil enak evropskemu povprečju. Slovenija in Madžarska spadata med mlajše države članice EU in za starejšimi državami po gospodarski razvitosti nekoliko zaostajata. V letu 2010 je tako slovenski BDP, merjen po pariteti kupne moči, dosegel 87 % povprečja EU, Madžarski pa 64 % povprečja EU. V naši raziskavi cen so slovenske cene prometnih in komunikacijskih storitev dosegle 84 % raven avstrijskih cen, 76 % raven nemških cen in 81 % raven italijanskih cen. V primerjavi z Madžarsko je bila raven cen prometnih in komunikacijskih storitev v Sloveniji za 9 % višja kot na Madžarskem. Keywords: transportne storitve, komunikacijske storitve, stopnja gospodarske razvitosti, censka pariteta, censka dispariteta Published in DKUM: 22.10.2011; Views: 2256; Downloads: 120 Full text (560,80 KB) |