| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Keywords: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Published: 15.07.2020; Views: 519; Downloads: 252
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
IP-naslov kot osebni podatek: kaj razkrije o posamezniku
Dominika Tkalčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: IP-naslov predstavlja ključen element pri uporabi storitev, ki jih ponuja internet. IP-naslov enolično označuje komunicirajočo napravo v omrežju, s tem pa cilj oziroma izvor podatkov, ki se prenašajo po omrežju. Posredno z IP-naslovom lahko določimo uporabnika naprave, kar indicira, da je IP-naslov tudi osebni podatek. Hkrati je tudi podatek o komunikaciji, tako imenovani prometni podatek, zato je predmet varovanja tako informacijske kot komunikacijske zasebnosti. Z vidika obeh omenjenih zasebnosti smo raziskovali, kakšno vlogo ima IP-naslov pri identifikaciji posameznika, zlasti v okoliščinah preiskovanja kaznivih dejanj, storjenih z uporabo spleta.
Keywords: IP-naslov, osebni podatek, prometni podatek, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost
Published: 19.10.2018; Views: 665; Downloads: 74
.pdf Full text (2,02 MB)

3.
Zasebnost v pametnih mestih
Damjan Fujs, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom »Zasebnost v pametnih mestih« se osredotoča na koncept pametnih mest. Trend ni nastal pred kratkim, ampak se je začel že pred približno desetimi leti. Glede na tehnologijo, ki nam je dostopna in glede na dejstvo, da se vse več ljudi seli iz ruralnega v urbano okolje, je pomembno da združimo ljudi in tehnologijo. Na tak način lahko pripravimo informacije, ki bodo upravljavcem oziroma odločevalcem pomagale pri ustvarjanju urbanih načrtov po meri in željah prebivalcev. Pri vsej tehnologiji in celovitih rešitvah za pametna mesta pa ne smemo pozabiti na zasebnost. Ta je na nek način ogrožena, kar skušamo pokazati v tem diplomskem delu. Da bi bolje razumeli koncept zasebnosti smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pametna mesta kot taka in njihove prednosti v primerjavi s »klasičnimi mesti«. Globalizacija in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij sta dejavnika, ki sta privedla do novih groženj zasebnosti na eni strani in potrebo po dodatni pravni regulaciji na drugi strani. V ta namen smo na Evropskih tleh dobili novo Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo na kratko predstavimo tudi v tem diplomskem delu. V nadaljevanju predstavimo še veliko podatkovje in z njim povezano upravljanje (kdo bo upravljavec podatkov?). Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja anketa, v kateri smo ugotavljali, v kolikšni meri ljudje poznajo pametna mesta in kakšen je njihov odnos do zasebnosti. Teoretična dognanja in rezultati naše raziskave nakazujejo na dejstvo, da je koncept pametnih mest na področju Slovenije ljudem še dokaj neznan.
Keywords: pametna mesta, informacijsko-komunikacijska tehnologija, zasebnost, pravica do zasebnosti, osebni podatki, nadzor, diplomske naloge
Published: 24.10.2017; Views: 3234; Downloads: 717 
(1 vote)
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Keywords: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Published: 09.08.2016; Views: 1648; Downloads: 220
.pdf Full text (3,05 MB)
This document has many files! More...

5.
Prikriti preiskovalni ukrepi z uporabo specialne tehnike "IMSI lovilec" in posegi v zasebnost državljanov
Roman Medik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih smo priča neštetim medijsko odmevnim primerom na sodišču, kjer se vedno večkrat pojavlja dvom v delo kriminalistične policije oziroma protizakonito pridobivanje operativno pomembnih podatkov, kateri so v nadaljevanju podlaga za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov po 149. a, 150., 155. in 155. a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in s tem posledično tudi nedovoljenih in protizakonitih posegov v človekove pravice. V omenjenih odmevnih primerih največkrat lahko slišimo za protizakonito delovanje kriminalistične policije med zbiranjem operativnih podatkov o telekomunikacijskih sredstvih osumljencev že pred izvajanjem ukrepov na podlagi odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. V takih primerih največkrat že med samim sodnim postopkom lahko zasledimo pritožbe obrambe, da je policija za pridobitev podatkov o telekomunikacijskih napravah uporabljala specialno tehniko – IMSI lovilec oz. IMSI CATCHER. Z uporabo navedene naprave policija lahko pridobi pomembne in potrebne podatke o uporabniku določenega telekomunikacijskega sredstva – mobilnega telefonskega aparata. Prav tako v takih primerih obramba zagovarja protizakonito uporabo navedene naprave, katero policija poseduje in jo po navedbah informacijske pooblaščenke občasno uporablja. Uporaba navedene naprave za pridobivanje podatkov o določenem telekomunikacijskem sredstvu trenutno še ni zakonsko opredeljena, sicer je opredeljena v noveli ZKP-M, kateri še vedno čaka na obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije. Glede na opisano bomo v diplomskem delu poskušali raziskati, ali policija dejansko uporablja omenjeno napravo protizakonito ter zavestno krši človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako bomo poskušali opredeliti ločnico med zakonsko dovoljeno uporabo naprave IMSI lovilca za raziskavo najhujših kaznivih dejanj, potreb po iskanju pogrešanih oseb, ter nevarnih pobeglih zapornikov, in dopustno kršitvijo komunikacijske zasebnosti do ostalih državljanov, kateri se v določenem trenutku uporabe naprave nahajajo na območju delovanja oz. določenem kraju.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, tehnike, človekove pravice, zasebnost, komunikacijska zasebnost, kršitve, diplomske naloge
Published: 27.01.2015; Views: 1839; Downloads: 559
.pdf Full text (784,55 KB)

6.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH
Janez Rotman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem delu ugotavljam, da je pravica do zasebnosti, kljub odsotnosti univerzalne definicije, vsesplošno priznana. V slovenskem pravnem sistemu ima status tako človekove, kakor tudi osebnostne pravice, pri čemer je varstvo zasebnosti priznano na mednarodni, evropski ter ustavni ravni. Zaradi tehnološkega razvoja je pravica do zasebnosti podvržena nenehnemu spreminjanju, saj je naloga prava, da v svojem razvoju sledi dejanskemu stanju v družbi, zaradi česar se razsežnosti pravice do zasebnosti nenehno širijo. Zasebnost v socialnih omrežjih je predmet varstva komunikacijske in korespondenčne zasebnosti, prav tako pa so podatki uporabnikov predmet varovanja v okviru varstva osebnih podatkov. Pri proučevanju pravice do zasebnosti polnoletnih otrok nasproti staršem sem ugotovil, da je nemogoče postaviti splošno pravilo, ki bi določala meje dopustnosti posegov v pravico, saj se pri tehtanju med pravno priznanimi interesi posmeznikov pojavlja preveč spremeljivk, zaradi česar je potrebno dopustnost posegov presojati od primera do primera na podlagi t.i. načela tehtanja interesov.
Keywords: Pravica do zasebnosti, večrazsežnost pravice, preživljanje polnoletnih otrok, socialna omrežja, varstvo osebnih podatkov, komunikacijska zasebnost.
Published: 10.10.2013; Views: 1867; Downloads: 152
.pdf Full text (615,97 KB)

7.
8.
9.
ODŠKODNINSKOPRAVNO VARSTVO PRAVICE DO OSEBNEGA ŽIVLJENJA IN KOMUNIKACIJSKA ZASEBNOST
Simona Tekavec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava varstvo pravice do zasebnosti z vidika civilnega prava, kjer se najbolj množično uporablja prav institut denarne odškodnine. Pomemben vidik zasebnosti predstavlja tudi pisemska tajnost, ki pomeni podlago za razvoj modernih načinov komuniciranja, kot je sporazumevanje preko telekomunikacijskih in internetnih omrežij. Tako se je začel že pojem pisem in drugih občil razširjati do te mere, da lahko v sodobnem hitro razvijajočem se tehnološkem napredku pravno zajamemo vse sedanje in bodoče oblike komuniciranja, v katere vdor bo povzročil kršitev pravice do t.i. komunikacijske zasebnosti. Pravica do zasebnosti je ustavno zavarovana človekova pravica, kakor tudi ena izmed temeljnih osebnostnih pravic civilnega prava in je priznana tudi v številnih mednarodnih dokumentih. Enotne definicije za pravico do zasebnosti ni mogoče podati, vzrok temu pa je, da ima vsakdo drugačna pričakovanja glede zasebnosti, pogledi nanjo pa se spreminjajo tudi glede na družbeno okolje, v katerem se osebe gibljejo. Ker je poseganje v to pravico v današnjem času relativno pogosto, je zelo pomembna ureditev njenega varovanja. Pričujoče delo nas tako popelje preko pojma pravice do zasebnosti in ureditve civilnopravnega varstva v drugih najpomembnejših svetovnih pravnih sistemih, kakor tudi v mednarodnem pravu, ki ima po zaslugi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice največji vpliv na pravno teorijo in prakso držav članic Sveta Evrope. Zasebnost je torej pomembna predvsem zato, ker ščiti svobodo posameznika ter mu omogoča svobodno odločanje brez posega tretjih, če pa slučajno kdo poseže v njegovo pravico, pa ima ta na voljo razna pravna sredstva, ki mu v določeni situaciji najbolj ustrezajo. Žal je sistem v današnjem svetu narejen tako, da pri ljudeh, ki se jim na kakršnikoli način poseže v zasebnost, najbolj zaleže denarna odškodnina, saj imajo v tem lahko vsaj delno zadoščenje in materialno povračilo za pretrpljene bolečine. Osrednji del naloge zato predstavlja odškodninskopravno varstvo pravice do zasebnosti pri nas, ki je podkrepljeno še s primeri iz slovenske in tuje sodne prakse. Eden izmed aspektov zasebnosti je prav gotovo tudi poseg v zasebna pisanja, katerih neupravičeno prebiranje je lahko razlog za sprožitev civilnopravnega postopka. Dandanes je vse bolj prisoten tudi tako imenovani virtualni svet, ki se je začel razširjati z množično uporabo interneta, kjer je sfera med zasebnim in javnim močno zabrisana. Dostop do podatkov in pošiljanje sporočil je neprimerljivo hitrejše kot v preteklosti, je pa zato veliko bolj nevarno in tvegano, saj omogoča številne nove načine zlorab zasebnosti, zlasti vdor v komunikacijsko zasebnost preko elektronske pošte. Ker je to danes zelo občutljiva tematika, s katero se je praktično srečal že skoraj vsak posameznik, sem drugi del naloge posvetila varstvu komunikacijske zasebnosti in njeni predhodnici, pisemski tajnosti. Ugotavljam, da se v praksi, zahvaljujoč tehnološkemu napredku in s tem poenostavitvi načinov vdora v človekovo zasebnost komunikacij, temeljna pravica do zasebnosti vse pogosteje krši. Tehnološkemu napredku se praktično ni mogoče izogniti, zakaj se mu tudi bi, saj prinaša dobrodošle spremembe in enostavnejšo uporabo na vseh področjih človekovega življenja, vendar pa to ne pomeni, da je treba s tem prezreti temeljne človekove pravice in se obnašati, kot da le-te sploh ne bi nikoli obstajale. Zato menim, da je treba toliko več truda vložiti v zaščito pred vdorom v zasebno življenje.
Keywords: osebnostne pravice, pravica do zasebnosti, odškodninskopravno varstvo, komunikacijska zasebnost, elektronska pošta, pisemska tajnost.
Published: 07.04.2010; Views: 2778; Downloads: 699
.pdf Full text (525,60 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica