| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 110
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo
Tamara Kaučevič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje in komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki v času vzgoje in izobraževanja na daljavo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen komunikacije ter natančno opisali vlogo komunikacije med starši in vzgojitelji. Nato smo opredelili sodelovanje nasploh in pomen sodelovanja in komuniciranja med starši, vzgojitelji in otroki, opredelili izobraževanje na daljavo ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V zaključku smo povezali vidik komunikacije, vezan na sodobno tehnologijo in opredelili sodelovanje in komunikacijo v času vzgoje in izobraževanja na daljavo. V empiričnem delu smo raziskali sodelovanje in komunikacijo med vzgojitelji, starši in otroki v času, ko sta vzgoja in izobraževanje potekala na daljavo. Zanimalo nas je, katerih oblik komuniciranja in sodelovanja s starši se poslužujejo vzgojitelji v času epidemije. Hkrati nas je zanimala razlika med sodelovanjem med vzgojitelji in starši v živo ter njihovim sodelovanjem na daljavo. Zanimalo nas je, ali je za vzgojitelje pomembna komunikacija s starši. Raziskati smo želeli, ali se komuniciranje in sodelovanje s starši ter otroki razlikuje glede na delovno mesto. Prav tako smo želeli raziskati, ali imajo strokovni delavci vrtca možnost komuniciranja z otroki na daljavo. Osredotočili smo se tudi na prednosti in slabosti komunikacije in sodelovanja med starši in vzgojitelji na daljavo. Na koncu smo se osredotočili na to, ali so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zadovoljni s komuniciranjem in sodelovanjem s starši in otroki v času epidemije.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, komunikacija, pomočniki vzgojitelja, sodelovanje, starši, vzgojitelji
Published: 13.12.2021; Views: 81; Downloads: 18
.pdf Full text (616,75 KB)

2.
Nove metode pospeševanja prodaje
Katja Medved, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Marketinško komuniciranje je pomembna dejavnost vsakega podjetja, ki na tak način skuša vplivati na vedenje potencialnih odjemalcev. S pomočjo marketinškega komuniciranja podjetja neposredno ali posredno informirajo, prepričujejo in spominjajo odjemalce o svojih izdelkih ali storitvah. Znotraj marketinškega komuniciranja so zajete štiri osnovne dejavnosti, ki so podjetjem v pomoč pri prenosu sporočila do ciljnega odjemalca. Te dejavnosti so oglaševanje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja in pospeševanje prodaje. Medtem ko so oglaševanje, odnosi z javnostmi in osebna prodaja namenjeni predvsem grajenju imidža blagovne znamke, pa ima pospeševanje prodaje takojšen učinek. Pospeševanje prodaje je torej namenjeno takojšnjemu odzivu odjemalcev, ki se najpogosteje odrazi pri nakupu samega izdelka ali uporabi storitve. Razmere na trgu se zaradi zasičenosti z izdelki precej zaostrujejo, zato morajo podjetja predvsem najti nove načine, s katerimi bodo pospešila prodajo svojih izdelkov in s tem ohranila konkurenčno prednost. Nove metode pospeševanja prodaje se tako nanašajo predvsem na razvoj telekomunikacijske tehnologije in premika dejavnosti na splet. Ta premik pa podjetjem omogoča neposredno pridobivanje povratnih informacij odjemalcev, s čimer prispeva k večji učinkovitosti in uspešnosti podjetja.
Keywords: marketinško komuniciranje, pospeševanje prodaje, odjemalec, komunikacijska tehnologija, medij
Published: 05.11.2021; Views: 109; Downloads: 13
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, master's thesis

Abstract: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Published: 27.07.2021; Views: 204; Downloads: 31
.pdf Full text (1,57 MB)

4.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, master's thesis

Abstract: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Published: 18.02.2021; Views: 347; Downloads: 79
.pdf Full text (1,18 MB)

5.
PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJE
Vera Svetec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Keywords: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Published: 01.02.2021; Views: 321; Downloads: 22
.pdf Full text (1,94 MB)

6.
Vpliv uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih procesih na zaposlene
Tina Radovanovič, 2020, master's thesis

Abstract: Digitalna doba in razvoj tehnologije spreminjata naše vsakdanje življenje. Velik vpliv se pozna tudi na trgu dela in delovnem okolju, predvsem pri izvajanju delovnih nalog in ustvarjanju novih delovnih pogojev. Svoje mesto v digitalni dobi si je pridobila uporaba mobilnih aplikacij, ki olajšajo vsakodnevne procese, kot tudi delovne procese. Mobilne aplikacije imajo tako mnoge učinke na zaposlene, a področje še ni dovolj raziskano. Gre namreč za novejši trend, ki se vedno bolj širi in prodira v podjetja in organizacije. Zato smo se odločili podati boljši vpogled glede vplivov tehnologije na trg dela in zaposlene. Bolj podrobno smo raziskali vplive uporabe mobilnih aplikacij v organizacijskih oz. delovnih procesih na zaposlene, predvsem v Sloveniji. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako razširjene so mobilne aplikacije v slovenskih podjetjih, kako redna je njihova uporaba, raziskati vpliv mobilnih aplikacij na zaposlene, kako se zaposleni ob tem počutijo in kakšno je njihovo mnenje glede uporabe mobilnih aplikacij v delovnih procesih. V teoretičnem delu naloge smo predstavili digitalno dobo in naravo dela, vpliv tehnologije na trg dela, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, mobilno tehnologijo in mobilno aplikacijo z vidikov različnih avtorjev. Nadaljevali smo s proučevanjem mobilne tehnologije v povezavi z zaposlenimi v podjetjih. Zanimalo nas je, kakšne posledice so opazne in kakšne vplive pušča v delovnem okolju. V magistrskem delu smo raziskali, kakšno je stanje v slovenskih podjetjih in kakšno mnenje imajo zaposleni v Sloveniji o uporabi mobilnih aplikacij. Anketirali smo priložnostni vzorec zaposlenih in podatke analizirali s pomočjo statističnega orodja SPSS. Testirali smo sedem raziskovalnih hipotez. Ugotovili smo, da se svetovni trend mobilnih aplikacij odraža tudi v Sloveniji. Uporaba mobilnih aplikacij v podjetjih je že razširjena in se širi. Večina zaposlenih v Sloveniji se namreč že poslužuje uporabe mobilnih aplikacij na delovnem mestu. Mnenja o uporabi mobilnih aplikacij na delovnih mestih v Sloveniji so zelo pozitivna, a kljub temu med anketiranci obstaja mnenje, da mobilne aplikacije niso nujno potrebne v vseh organizacijskih procesih. Zaznati gre značilnost mobilnih aplikacij, da procese sicer olajšajo, a za samo izvajanje niso nujno potrebne. Kot smo omenili, so mobilne aplikacije v porastu. So novejša tematika, predvsem ko se pogovarjamo o njihovi uporabi v delovnih procesih. Mnoge učinke uporabe mobilne tehnologije na delovnih mestih lahko zgolj predvidimo, nekatere pa smo že zaznali. Vplive torej že lahko začnemo zaznavati v delovnem okolju, na trgu dela, v spreminjajočih se zahtevah delodajalcev, pogojih dela, spreminjajočem se načinu dela in načinu zaposlitve. Veliko stvari lahko predvidimo, ne moremo pa jih natančno napovedati. Mobilna tehnologija in digitalna doba bodo namreč svoje razsežnosti pokazale skozi čas. Na to moramo biti pripravljeni, minimizirati posledice in se novostim sproti prilagajati.
Keywords: Digitalna doba, mobilna aplikacija, mobilna tehnologija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT.
Published: 03.11.2020; Views: 248; Downloads: 72
.pdf Full text (1,83 MB)

7.
Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regije
Boštjan Kosednar, 2020, master's thesis

Abstract: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani. Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli. Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov. Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel. V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča. Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate. To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Keywords: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Published: 27.08.2020; Views: 387; Downloads: 38
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Abstract: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Keywords: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Published: 17.02.2020; Views: 776; Downloads: 98
URL Link to file

9.
Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije
Darja Kopitar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Keywords: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Published: 16.01.2020; Views: 618; Downloads: 83
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Keywords: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Published: 11.12.2019; Views: 561; Downloads: 70
.pdf Full text (2,98 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica