| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 899
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prevajanje javnih listin na primeru slovenskih in nemških dokumentov : magistrsko delo
Nika Zupan, 2024, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo analizira in primerja prevode slovenskih in nemških javnih listin ter uradnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri morebitni zaposlitvi v tujini. Gre za medinstitucionalno komunikacijo, ki je v porastu glede na globalni in večjezični delovni trg, saj pri iskanju zaposlitve v tujini potrebujemo prevode različnih dokumentov, med katere sodijo tudi javne listine, s katerimi dokazujemo svojo identiteto, zakonsko zvezo ali izobrazbo. V našem primeru se bo raziskava osredotočila na posebnosti nemškega in slovenskega govornega področja. Javne listine pridobimo pri državnih organih, prevajajo se zato, da lahko tuje javne organe, ustanove in morebitne prihodnje delodajalce seznanimo z relevantnimi podatki, kot so izobrazba, mesto bivanja, zakonska zveza ali delovne izkušnje. V teoretičnem delu bomo opredelili pomen in vlogo javnih listin, predstavili njihove značilnosti in osvetlili prevode dokumentov v Sloveniji in na nemškem govornem področju. Oprli se bomo na teorijo skoposa (Reiß/Vermeer, 1984), ki v ospredje funkcionalnega pristopa postavlja namen in cilj prevoda ter pomen ciljne kulture. Predstavili bomo vlogo prevajalca oziroma sodnega tolmača kot medkulturnega posrednika in strokovnjaka za oba jezika. V empiričnem delu magistrske naloge bomo v raziskovalnem korpusu zajeli prevode in primere treh javnih listin – rojstnega lista, poročnega lista in diplome. Izbrane listine in dokumenti smo prevedli in primerjali z izvirnikom v slovenščini ali nemščini. V zaključnem delu magistrskega dela smo predstavili težave in izzive, s katerimi se prevajalci in sodni tolmači srečujejo pri prevajanju javnih listin in dokumentov v slovenskem in nemškem jeziku, saj gre za konvencionalna in kulturno zaznamovana besedila.
Keywords: medinstitucionalna komunikacija, sodno tolmačenje, prevajanje slovenskih in nemških javnih listin, teorija skoposa
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 6; Downloads: 0
.pdf Full text (4,37 MB)

2.
Delo tolmačev pri policijskem zbiranju obvestil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Alja Rihter, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi v teoretičnem delu predstavljamo pojem tolmačenja pri policijskem zbiranju obvestil in vlogo ter namen tolmačenja pri tuje govorečih državljanih, ki so nezakonito prestopili državno mejo in ne govorijo ter ne razumejo uradnega jezika države, v katero so vstopili. Tovrstni posamezniki imajo v takšnih situacijah omejeno sposobnost sporazumevanja, zato je povpraševanje po tolmačih v Sloveniji zelo veliko in bistvenega pomena za izvedbo policijskih, v nadaljevanju pa tudi sodnih postopkov. V teoretičnem delu so predstavljene tudi razlike med konferenčnim in sodnim tolmačenjem ter povzete značilnosti posameznih vrst tolmačenja. Vsi policijski postopki, v katerih so osumljeni tuji državljani, zahtevajo tolmačenje, zato smo v raziskovalnem delu diplomskega dela preučili sodelovanje slovenske policije in tolmačev ter na osnovi opravljenih intervjujev podali mnenje policistov in tolmačev glede vloge ter pomena tolmačev pri policijskem zbiranju obvestil, bodisi v informativnih razgovorih ali preiskovalnih intervjujih. S pomočjo intervjujev smo ugotovili, da tolmači nimajo težav z vključevanjem v policijske postopke in da zelo dobro sodelujejo s policisti in kriminalisti na območju PU Koper. Tolmači menijo, da je izobrazba pri njihovem delu pomembna, veliko težo pa ima tudi osebnost posameznega akterja pri policijskem zbiranju obvestil. Prav tako menijo, da so lahko poznavanje kulture in verskih običajev obravnavanega tujca velikokrat v pomoč pri razumevanju ravnanja osebe v postopku, kar pozitivno pripomore k uspešnemu izidu postopka. Policisti so si bili z odgovori dokaj enotni. Tolmača vidijo kot tretjo, objektivno, nujno potrebno osebo v postopkih. Od njih pričakujejo predvsem pošteno in korektno tolmačenje. Večina pričakuje, da bodo tolmači znali povzeti, kar jim tujec pripoveduje in to strniti v bistvo, ki se jim zdi pomembno za uspešno zaključen predkazenski postopek. Vsi intervjuvani tolmači so bili enotni, da bi se z veseljem udeležili izobraževanj o vključevanju v policijske postopke.
Keywords: tolmači, policijsko delo, tuje govoreči državljani, intervjuji, komunikacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 109; Downloads: 30
.pdf Full text (859,20 KB)

3.
4.
Komunikacija policista pri delu z žrtvami
Anton Toni Klančnik, 2005, published scientific conference contribution

Keywords: policija, policisti, žrtve, komunikacija
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 72; Downloads: 1
.pdf Full text (253,25 KB)

5.
Merjenje verbalnih interakcij med policisti in tujci
Bojana Virjent, 2002, published professional conference contribution

Keywords: verbalno vedenje, verbalna komunikacija, interakcije, policisti, tujci, raziskave
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 66; Downloads: 4
.pdf Full text (364,89 KB)

6.
Uporaba steganografije slik na spletu : diplomsko delo
Nikolaj Gradišnik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Steganografija je postopek skrivanja sporočil v različne medije. V diplomski nalogi smo predstavili primere uporabe slikovne steganografije s poudarkom na metodi najmanj pomembnega bita (LSB) in na metodi diskretne kosinusne transformacije (DCT). Izvedli smo skrivno komunikacijo s pomočjo slik s steganografsko vsebino. Metodo DCT smo implementirali v programskem jeziku Python. Rezultate smo pregledali s stegoanalitičnimi orodji in primerjali njihovo učinkovitost. Opisali smo tudi postopek implementacije lastnega steganografskega algoritma in skrivni prenos podatkov s pomočjo steganografije ter primerjali orodja za stegoanalizo. Ugotovili smo, da so nekateri programi za stegoanalizo specializirani za točno določene metode steganografije. Odkrili smo tudi način skrivanja sporočil v formatih z izgubo, kot je JPEG.
Keywords: Steganografija, diskretna kosinusna transformacija, JPEG, stegoanaliza, skrivna komunikacija.
Published in DKUM: 01.03.2024; Views: 307; Downloads: 38
.pdf Full text (2,20 MB)

7.
Organizacija dela na daljavo v farmacevtskem podjetju
Ivana Šobot, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Delo na daljavo pomeni, da posameznik opravlja delo kjerkoli, ločeno od sedeža podjetja. Pomembno je, da zna ločiti službeno življenje od privatnega in ima organiziran delovni čas, postavljene prioritete ter da veliko komunicira z ostalimi sodelavci. Cilj naloge je natančno analizirati samo organizacijo dela na daljavo v našem podjetju, podati morebitne predloge, ki jih bomo zasledili v predlagani literaturi, ter podati smernice za dobro organizacijo dela na daljavo. Pri rezultatih smo ugotovili, da je bilo delo na daljavo za zaposlene dobro organizirano, prav tako je komunikacija med zaposlenimi in nadrejenimi potekala dobro. Zaposleni so kot prednosti dela na daljavo navedli fleksibilnost delovnega časa, vožnjo, čas, mir. Hkrati pa so še izpostavili slabosti dela na daljavo, in sicer, da ni določenega urnika za delo, ni direktnega stika s sodelavci ter druženja.
Keywords: delo na daljavo, zadovoljstvo, komunikacija, farmacevtsko podjetje
Published in DKUM: 15.01.2024; Views: 216; Downloads: 9
.pdf Full text (707,38 KB)

8.
Napovedniki zaupanja v znanost in njegova vloga pri pojasnjevanju zdravstvenega vedenja in odzivov na z zdravjem povezana sporočila : doktorska disertacija
Nejc Plohl, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V času pandemije covida-19, za katero je, sploh v začetnih fazah, bilo značilno širjenje velike količine nasprotujočih si informacij in negotovosti, smo lahko v medijih pogosto zasledili poudarjanje pomena zaupanja znanosti in znanstvenikom. Medtem ko so nekatera pretekla znanstvena dela resnično kazala, da bi zaupanje v znanost lahko bilo pomemben napovednik zdravstvenih odločitev, kot so denimo odločitve glede cepljenja, je bilo tovrstnih raziskav zelo malo in so nudile precej omejen vpogled v ozadje opaženih odnosov. Prav tako je bilo v literaturi prisotnih precej nejasnosti glede opredelitve zaupanja v znanost, najboljših načinov merjenja in napovednikov, ki k njemu prispevajo. V pričujoči doktorski disertaciji smo tako želeli najprej teoretično razjasniti pojmovanje in operacionalizacijo zaupanja v znanost ter celovito pregledati preteklo literaturo o dejavnikih, zdravstvenih izidih in potencialnih razlagah povezave med zaupanjem v znanost in zdravstvenim vedenjem. V nadaljevanju pa smo si prizadevali to znanje nadgraditi s štirimi empiričnimi raziskavami, ki razširjajo naše razumevanje vloge zaupanja v znanost pri napovedovanju vedenja v kontekstu zdravja, povezanih spremenljivk in napovednikov zaupanja v znanost, prav tako pa mehanizmov, ki pojasnjujejo vlogo zaupanja v znanost pri določanju odzivov na z zdravjem povezana sporočila. Rezultati so pokazali, da je zaupanje v znanost pomemben napovednik upoštevanja smernic za zajezitev širjenja covida-19, ob tem pa predstavlja tudi vezni člen med splošnejšimi sociodemografskimi lastnostmi posameznikov (npr. politično orientiranostjo) in vedenjem v kontekstu covida-19 (raziskava 1). Na ravni populacije se zaupanje v znanost prepleta z znanstveno in zdravstveno pismenostjo ter na tak način tvori homogene podskupine posameznikov, pri čemer skupine z nižjimi ravnmi zaupanja v znanost praviloma izkazujejo tudi nižje ravni zdravega življenjskega sloga in z znanostjo podprtih vedenj, vezanih na covid-19 (raziskava 2). Zaupanje v znanost se med posamezniki precej razlikuje. Višje ravni zaupanja v znanost izkazujejo osebe z nižjo politično konservativnostjo, religioznostjo in zarotniško miselnostjo ter višjo odprtostjo za izkušnje in intelektualno skromnostjo, medtem ko stopnja izobrazbe in reflektiven način razmišljanja nista pomembna napovednika zaupanja v znanost (raziskava 3). Razlike v zdravstvenem vedenju med osebami, ki bolj ali manj zaupajo v znanost, lahko vsaj delno razložimo z razlikami v odzivih na zdravstveno komunikacijo, ki vsebuje vedenjska priporočila. V primeru kontroverznih tem, kot je covid-19, osebe z nizkim zaupanjem v znanost ob izpostavljenosti sporočilu pogosteje doživljajo psihološko reaktanco, kar v naslednjem koraku prispeva tudi k manj ugodnim stališčem in vedenjskim nameram. Tovrstne negativne odzive je mogoče zmanjšati s premišljeno in manj ogrožajočo zdravstveno komunikacijo (raziskava 4). Ugotovitve raziskav tako konsistentno podpirajo idejo, da je zaupanje v znanost pomemben dejavnik zdravstvenega vedenja. Ker ima še posebej pomembno vlogo v primeru negotovih, čustveno nabitih in osebno relevantnih tematik, bi ga bilo zavoljo oblikovanja družbe, sposobne prilagajanja na prihodnje zdravstvene in druge krize, vredno krepiti, intervencije pa morajo biti premišljene in celovite. Izvedene raziskave ob tem odpirajo tudi nekatera nova raziskovalna vprašanja, kot so vprašanja posplošljivosti opaženih odnosov v druge kulturne kontekste, dolgotrajno učinkovitih načinov spodbujanja zaupanja v znanost in prenosa spoznanj iz zdravstvenega konteksta na druge družbene izzive (na primer podnebne spremembe).
Keywords: zaupanje v znanost, napovedniki, zdravstveno vedenje, komunikacija zdravstvenih priporočil, covid-19
Published in DKUM: 10.01.2024; Views: 265; Downloads: 101
.pdf Full text (3,08 MB)

9.
Vpliv komunikacijskih ovir pri obravnavi pacienta v nujni medicinski pomoči
Anja Košič, 2023, master's thesis

Abstract: Uvod: Komunikacijske ovire negativno vplivajo na kakovost oskrbe pacientov na terenu kot tudi v zdravstvenih ustanovah. Zdravstveni delavci kot najpogostejšo bariero pri obravnavi navajajo paciente, ki govorijo tuj jezik. Komunikacijske ovire ovirajo ali odložijo nujne postopke in posege, če pacient ne govori in/ali razume jezika, posledice pa so lahko resne, saj je lahko ogroženo zdravje in življenje pacienta. Metode: V teoretičnem delu smo opravili pregled in analizo literature s pomočjo deskriptivne metode dela. Empirični del predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi, ki je potekala od maja do julija 2023, smo anketirali 100 zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 28.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so se pri opravljanju dela skoraj vsi sodelujoči (99%) že srečali z oteženo komunikacijo. Večina (70%) še ni uporabila pripomočkov za oteženo komunikacijo, saj le ti niso na voljo. Sodelujoči so v 93% mnenja, da nimajo zadostnega znanja s področja otežene komunikacije in bi si ga želeli pridobiti. Razprava in sklep: Uspešna komunikacija je pogoj za kakovostno zdravstveno oskrbo, zlasti pri nudenju nujne medicinske pomoči. Brez medsebojnega razumevanja med pacienti in zdravstvenim osebjem kakovostno zdravljenje ni mogoče. Potrebne so podrobnejše raziskave, s katerimi bomo našli nove načine za premostitev vse večjih komunikacijskih ovir, ki jih pri obravnavi srečujemo. Prav tako je potrebna implementacija in uporaba pripomočkov, ki so že na voljo ter razvoj novih, čimbolj vsesplošno dostopnih pripomočkov, ki bodo pripomogli h kakovostnejši obravnavi pacientov.
Keywords: komunikacija, komunikacijske ovire, nujna medicinska pomoč, pacient
Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 316; Downloads: 75
.pdf Full text (1,37 MB)

10.
Spremembe v partnerskem odnosu ob rojstvu otroka
Nina Zaner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Kot vzgojitelji predšolskih otrok smo pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki kot tudi z njihovimi starši. Vsaka vzgoja otroka se najprej začne v družinskem okolju in ima na otrokov razvoj pomemben vpliv. Pri tem je zelo pomemben tudi partnerski odnos in njegova spreminjajoča se dinamika. V diplomskem delu, ki je razdeljeno na dva dela, teoretičnega in empiričnega, smo raziskovali, kako se partnerski odnos spreminja skozi posamezna obdobja, v času pričakovanja in po rojstvu prvega otroka. Osredinili smo se predvsem na dinamiko partnerskega odnosa, vloge, ki jih partnerja v teh obdobjih sprejemata, na njun odnos, družinsko življenje ter ovire in strahove, s katerimi se soočata. Predstavljamo ugotovitve, do katerih smo prišli s kvalitativnim raziskovanjem s pomočjo polstrukturiranih intervjujev.
Keywords: partnerski odnos, nosečnost, rojstvo otroka, starševstvo, družina, komunikacija, vloge, skupaj preživet čas.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 299; Downloads: 31
.pdf Full text (560,59 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica