| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negi
Jasmina Pišotek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega. Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost glede na področje dela ne razlikuje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi prav tako občutili tudi pacienti.
Keywords: asertivnost, komunikacija, komunikacijske tehnike, nesporazumi v zdravstvu, medicinske sestre, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, medosebni odnos.
Published: 05.10.2018; Views: 1129; Downloads: 367
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEM
Timi Soršak, 2016, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci. Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem. Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur. Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Keywords: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Published: 21.10.2016; Views: 1172; Downloads: 201
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Nevro-lingvistično programiranje v zdravstvu
Mateja Rošer, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Tudi v zdravstvu predstavlja komuniciranje pomembno orodje, ki ga zdravstveni delavci vsakodnevno uporabljamo pri svojem delu. Zaradi slabe interpretacije informacij, nejasno danih navodil, spregledanih sprememb v statusu in pomanjkanja kritičnih informacij je komunikacija na relaciji pacient - zdravstveni delavec - sodelavci neuspešna. Neučinkovita komunikacija pa je razlog, da so lahko kasnejši ukrepi neučinkoviti ali celo škodljivi za zdravje pacienta. Vsak zdravstveni delavec bi moral biti human, prijazen, vljuden, sočuten, razumevajoč, pristen, pozoren, pozitiven, empatičen, dosleden, znati bi moral dobro poslušati in dobro razlagati, itd. Če znamo dobro prisluhniti in smo dovolj pozorni, bomo med pogovorom s pacientom hitro zaznali tudi občutke, ki nam jih je posredoval. Da smo na svojem delovnem mestu lahko uspešni, je poleg visoke strokovne usposobljenosti pomembno tudi obvladanje komunikacijskih veščin, kajti z njimi pri delu s pacienti in drugimi zdravstvenimi delavci naše strokovne veščine le še dodatno plemenitimo. S principi, tehnikami in veščinami NLP-ja se naučimo spoznavati sebe, lastne navade, prepričanja in vrednote, s katerimi vstopamo v življenje. Skupaj z izobraževanjem, motivacijo, osebno rastjo in treningom lahko vplivamo na kvaliteto našega sporazumevanja s svetom in življenja nasploh. Resnično uspešni in resnični pri tem, kar počnemo, smo lahko le takrat, ko vse naše znanje, sposobnosti združimo z neko energijo, ki vsemu skupaj daje pravi smisel.
Keywords: Nevrolingvistično programiranje, komunikacija v zdravstvu, medosebni odnosi, zdravje, pacient.
Published: 12.10.2016; Views: 820; Downloads: 60
.pdf Full text (2,17 MB)

4.
Mediacija v zdravstvu
Patricija Slakan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na mediacijo v zdravstvu kot alternativo, s katero bi lahko reševali konflikte, ki nastanejo v zdravstvu na več ravneh. Poleg temeljnih značilnosti mediacije v zdravstvu, mediacijskih načel in prednosti in slabosti mediacije v zdravstvu, sta posebej izpostavljena dva temeljna odnosa, to je odnos med zdravstvenim osebjem in pacienti ter znotraj delovnega tima. Konflikti najbolj pogosto nastajajo zaradi različnih dejavnikov, ki pa niso zgolj povezani s tema dvema razmerjema, ampak je potrebno gledati širše – globalno. Predstavljena je sprejeta slovenska zakonodaja na tem področju in vloga mediacije v zdravstvu. Opisani so primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, po kateri se lahko v prihodnje jemlje zgled, prav tako je podan Osnutek modela upravljanja s spori in Predlog ureditve mediacijskih pisarn v zdravstvu v Sloveniji.
Keywords: mediacija v zdravstvu, alternativno reševanje sporov, model upravljanja s spori, komunikacija, konflikti
Published: 02.12.2015; Views: 1044; Downloads: 279
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
POMEN EMPATIJE PRI OBRAVNAVI PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Urška Knuplež, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V enotah intenzivne terapije so pacienti v kritičnem stanju, zato je potrebno da znamo z njimi vzpostaviti primerno komunikacijo. Komunikacija medicinske sestre mora biti strokovna vendar tudi razumevajoča. To nam omogoča komunikacijska vrlina empatija. Empatija je sposobnost in proces skozi katerega se poskušamo postaviti v življenje in občutke druge osebe, ter gledati situacijo in njegovega zornega kota. Namen raziskave je bil ugotoviti koliko diplomiranih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih na enotah intenzivne terapije uporablja empatično komuniciranje s pacientom. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa, pripravljen v namen raziskave. V raziskavi je sodelovalo 57 diplomiranih medicinskih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih v UKC Maribor na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin in na Oddelku za intenzivno interno medicino. Rezultati: Rezultati raziskave prikazujejo, da anketiranci poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komuniciranja (N=57; 100%). Empatično komunikacijo uporablja 41 (72 %) anketirancev, 12 (21 %) anketirancev jo uporablja samo občasno in 4 (7 %) anketiranci ne uporablja empatične komunikacije. Ugotovili smo da imajo anketiranci različno mnenje o najmočneje izraženem dejavniku za izvajanje empatične komunikacije. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni v zdravstveni negi v enotah intenzivne terapije poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komunikacije. Zavedajo se, da jim empatija pomaga razumeti položaj, stanje, doživljanje in razmišljanje pacienta. Ugotovili smo tudi, da bi lahko empatijo uporabljali v večji meri saj so pacienti na takšnih oddelkih v kritičnem stanju in potrebujejo primerno komunikacijo, spodbudo, nasmeh, razumevanje, spoštovanje.
Keywords: komunikacija, komunikacija v zdravstvu, empatija, enota intenzivne terapije
Published: 26.10.2015; Views: 1605; Downloads: 358
.pdf Full text (919,85 KB)

6.
KOMUNIKACIJA MED ČLANI ZDRAVSTVENEGA TIMA
Ranka Mihelič, 2015, master's thesis

Abstract: Kakor na vseh področjih komunikacije, se tudi v zdravstvu komunikacija usmerja v kakovostno in kvalitetno uporabo ter prenos in shranjevanje informacij. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti ali so člani zdravstvenega tima zadovoljni z medsebojno komunikacijo.
Keywords: zdravstveni tim, komunikacija, komunikacijske spretnosti, komunikacija v zdravstvu
Published: 21.05.2015; Views: 1396; Downloads: 441
.pdf Full text (1,65 MB)

7.
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Ivona Arifaj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Komunikacija se vsem nam zdi nekaj samoumevnega, nekaj kar s pridom uporabljajmo pri različnih situacijah. Niti ne pomislimo, da se vsak od nas lahko kdaj sreča z nekom, ki je ne zmore. Navsezadnje smo lahko to prav mi. Komunikacija v enoti intenzivne terapije ima veliko vlogo. Od nje so odvisni odnosi, potek zdravljenja in dobro počutje bolnika. Pacienti v takšnih enotah so življenjsko ogroženi in velikokrat prežeti z negativnimi občutki zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. Pomembno je, da pacient ni izoliran in izbočen iz okolja in različnih situacij, ki se tičejo njegovega zdravja. In prav neverbalna komunikacija nam nudi spekter možnosti in pripomočkov za ohranitev odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Za metodološki pristop smo uporabili dve metodi dela in sicer, deskriptivno ali opisno metodo in pa metodo preučevanja literature in virov. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah, spletnih virih in bibliografskih bazah smo pregledali in kritično analizirali tujo in domačo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Vse podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S pomočjo literature smo ugotovili katere ovire v komunikaciji nastajajo s strani pacienta in s strani zdravstvenega osebja. Diplomsko delo nam predstavlja življenjsko aktivnost, ki jo velikokrat zaradi ”bolj pomembnih” postopkov in posegov v zdravstveni negi, zanemarimo. Skozi diplomsko delo smo spoznali tudi različne načine komunikacije pri pacientih, ki ne zmorejo verbalne komunikacije. Opisali smo tudi kako se lahko težave nastale zaradi otežkočene komunikacije, rešijo ter se ob tem bolnik počuti dobro. Pacienti v enotah intenzivne terapije še bolj potrebujejo našo prijazno besedo in dotik.
Keywords: Komunikacija, enota intenzivne terapije, neverbalna komunikacija, ovire v komunikaciji, komunikacija v zdravstvu
Published: 21.05.2015; Views: 1218; Downloads: 309
.pdf Full text (630,44 KB)

8.
PRISOTNOST MOBINGA V OPERACIJSKEM BLOKU
Darinka Reisman, 2013, master's thesis

Abstract: Mobing je kompleksen in dinamičen pojav, ki močno prizadene posameznika ozir. žrtev psihično in fizično. Je kaznivo dejanje, ki je opredeljeno v številnih zakonih in pravnih predpisih. Mobing pomeni kršitev človekovih pravic. Operacijsko okolje je specifično okolje, z zgodovinsko opredeljeno hierarhijo vodenja in organizacijo dela. Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa in eno odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal izvajalce operativne dejavnosti v operacijskih dvoranah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost mobinga v operacijskem okolju, njegove oblike, najpogostejše žrtve, razloge za nastanek ter posledice. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je vzrok mobinga v slabi komunikaciji, nedorečeni organizaciji dela ter trenutnem družbenoekonomskem položaju družbe kot celote. Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni poznajo in prepoznavajo mobing ter postopke obravnave oziroma preprečevanja nastanka mobinga. Vedo, da dobra komunikacija med potencialnim povzročiteljem mobinga in žrtvijo lahko prepreči, da do teh dejanj ne pride. Da bi ta pojav v operacijskih dvoranah zmanjšali, zaposleni morajo izboljšati način medsebojne komunikacije in v usposabljanje uvesti tudi antistresne programe. Z uvajanjem novih kadrov in z razbremenitvijo ukvarjanja z deli za katere niso kompetentni, bi učinkovito zmanjšali mobing. Hkrati bi zaposleni prevzeli svoj del odgovornosti v procesni obravnavi bolnika, učinkovito izboljšali komunikacijo, dvignili raven samozavesti in spoštovanja posameznika, kakovost obravnave bolnika ter organizacije dela v zdravstvu.
Keywords: mobing v zdravstvu, posledice, preprečevanje, komunikacija, organizacija dela
Published: 30.05.2013; Views: 1538; Downloads: 178
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
ZADOVOLJSTVO S KOMUNICIRANJEM V ZDRAVSTVENEM ZAVODU
Vladimira Tomšič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem raziskovala zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev s komunikacijo v zdravstvenem zavodu. Zdravstveno osebje pri svojem delu z pacienti kot eno od glavnih orodij pri zdravljenju in preventivni dejavnosti uporabljajo verbalno in neverbalno komunikacijo. Opisala sem teoretične osnove komunikacije in značilnosti komuniciranja v zdravstvu. Z raziskavo sem želela ugotoviti: • ali daje obstoječe komuniciranje v zavodu pacientu občutek varnosti; • kakšno je komuniciranje z zdravnikom; • kakšno je komuniciranje ob sami izvedbi storitve z osebjem; • kakšno je komuniciranje ob naročanju na zdravstveno storitev; • kaj je v zavodu dobro na področju komuniciranja; • kaj je v zavodu slabo na področju komuniciranja; Iz podatkov, pridobljenih z raziskavo, ugotavljam, da se pacienti v procesu zdravstvene obravnave počutijo varne. Ugotovila sem, da so pacienti v večini zadovoljni s komunikacijo v zavodu in da zdravstveno osebje pozna pomen dobre komunikacije, vendar jim v praksi pogosto manjka veščin in motivacije za izvedbo. Nezadovoljstvo so pacienti izrazili s komunikacijo preko telefona in s prekoračenim časom čakanja v čakalnici.
Keywords: komunikacija, komunikacija v zdravstvu, zadovoljstvo
Published: 07.09.2010; Views: 1884; Downloads: 422
.pdf Full text (957,47 KB)

10.
POMEN UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVU ZA VEČJE ZADOVOLJSTVO BOLNIKOV
Ksenja Dobnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je raziskovalno delo in je predstavljeno v dveh delih. Prvi del je teoretičen, drugi del pa empiričen. V teoretičnem delu smo s pomočjo obstoječe literature opredelili nekatere pojme, ki se nanašajo na komunikacijo v zdravstvu. V drugem empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je sestavljena iz dveh delov. Prvi del raziskave je namenjen bolnikom. V tem delu raziskave nas je zanimalo, kako so bolniki zadovoljni z komunikacijo zaposlenih v zdravstvu, z delom zdravnikov in medicinskih sester. Drugi del raziskave pa je namenjen zaposlenim v zdravstvu. V raziskavo so bile vključene različne delovne skupine, ki sodelujejo pri celostni obravnavi bolnika: zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki, fizioterapevti, administrativni tehniki. V drugem delu raziskave nas je zanimalo, katere komunikacijske kanale zaposleni najpogosteje uporabljajo, s kom v svojem delovnem okolju najpogosteje komunicirajo, kakšne so vsebine teh pogovorov in kateri so dejavniki, ki vplivajo na to, da uspešno komunicirajo. Prav tako nas je zanimal tudi podatek o splošnem zadovoljstvu zaposlenih z medsebojno komunikacijo. V raziskovalnem delu so naštete tudi hipoteze, ki naj bi jih z raziskavo ovrgla ali potrdila. Kot metodo zbiranja podatkov sem uporabila anketni vprašalnik, tako za bolnike kot tudi za zaposlene. Anketni vprašalnik za bolnike je vseboval 12 vprašanj, prav tako tudi za zaposlene. Rezultati so grafično prikazani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so sodelavci z medsebojno komunikacijo zadovoljni in da je po njihovem mnenju ni potrebno izboljšati. Tudi bolniki so zadovoljni z komunikacijo zaposlenih in menijo, da so odnosi med njimi dobri. V sklepnem delu naloge smo povzeli rezultate raziskave, o njih razpravljali in podali nekatere predloge in mnenja.
Keywords: - komunikacija - bolnik - zaposleni v zdravstvu - medsebojna komunikacija
Published: 04.06.2009; Views: 3864; Downloads: 1390
.pdf Full text (453,88 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica