Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga obravnava digitalno marketinško komuniciranje podjetja Elesprom Inženiring d.o.o., ki se na trgu sooča z izzivi nizke spletne prepoznavnosti in omejene aktivnosti na družbenih omrežjih. Teoretični del naloge zajema pregled ključnih pojmov digitalnega marketinškega komuniciranja, pomen konkurenčnosti, trende na področju digitalnega marketinškega komuniciranja in dobre prakse. S prikazom kazalnikov uspešnosti lahko tudi vidimo, kako je podjetjem omogočeno merjenje učinkovitosti digitalnih kanalov. Empirični del naloge temelji na kombinaciji treh raziskav. Sestavljen je iz anketne raziskave med obstoječimi in potencialnimi strankami podjetja Elesprom Inženiring d.o.o., intervjuja z vodstvom podjetja ter primerjalne analize konkurence. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetje trenutno ne dosega pričakovanj ciljnih uporabnikov na področju digitalnega marketinškega komuniciranja ter da je njihova prepoznavnost na spletu nizka, objave na družbenih omrežjih so redke in nekonsistentne, spletna stran pa ne nudi dovolj informacij za podporo uporabnikom. Respondenti anketne raziskave pripisujejo danes večji pomen digitalnim kot tradicionalnim komunikacijskim kanalom ter izražajo željo po več interaktivnih vsebinah. Intervju z vodstvom je pojasnil odsotnost celostne digitalne strategije, hkrati pa potrdil njihovo pripravljenost na spremembe in razvoj. Analiza konkurence je pokazala, da konkurenčna podjetja prav tako niso v veliki prednosti, kar se tiče digitalnega marketinškega komuniciranja, tako da ima podjetje Elesprom Inženiring d.o.o. priložnost za izboljšave in morebitno konkurenčno prednost. Na podlagi ugotovitev magistrska naloga daje konkretne predloge za izboljšave, med katerimi izstopajo posodobitev in optimizacija spletne strani, okrepitev prisotnosti na družbenih omrežjih in uvedba vsebinskega marketinga. Implementacija podanih predlogov bi podjetju omogočila prehod iz pasivnega v aktivno digitalno marketinško komuniciranje in tako dala možnost za povečanje prepoznavnosti ter dolgoročno prispevala k večji konkurenčnosti na trgu.
Keywords: digitalno marketinško komuniciranje, družbena omrežja, uporabniška izkušnja, vsebinski marketing, digitalni komunikacijski kanali.
Published in DKUM: 03.12.2025; Views: 0; Downloads: 21
Full text (1,89 MB)

Abstract: Dandanes podjetja veliko vlagajo v marketing, saj želijo s tem izboljšati svojo prepoznavnost, zaupanje kupcev in rast blagovne znamke. Podjetja se zavedajo, da ni dovolj imeti dober izdelek, ampak je pomembno tudi, kako ga predstavijo. V ospredje prihaja marketinško komuniciranje, saj podjetjem omogoča, da jasneje pokažejo, kdo so in zakaj naj jih kupci izberejo. Veliko podjetij se trudi, da bi na kupce naredilo dober vtis in jim ostalo v spominu, kar je danes skoraj nujno, če želijo biti uspešna. V tem magistrskem delu sem se osredotočil na podjetje Apple, ki je eno najbolj prepoznavnih na svetu. Apple ni poznan samo po kakovostnih izdelkih, ampak tudi po tem, kako komunicira s svojimi uporabniki. Njihov način predstavitve izdelkov, oblikovanje sporočil in celostna podoba podjetja so pogosto vzor drugim blagovnim znamkam. Zanimalo me je, katere oblike marketinškega komuniciranja uporabljajo, kako s tem gradijo svojo blagovno znamko in kaj se lahko iz njihovega primera naučijo druga podjetja. V teoretičnem delu sem opisal pomen blagovne znamke in vse glavne oblike marketinškega komuniciranja. V empiričnem delu pa sem zbral podatke iz različnih strokovnih člankov in analiz, ki opisujejo Applove pristope. Pri tem sem se osredotočil na primere, ki pokažejo, kako podjetje povezuje svojo ponudbo z vrednotami in pričakovanji uporabnikov. Na podlagi teh sem poskušal ugotoviti, kateri kanali in strategije so pri njih najbolj učinkoviti in zakaj. Na koncu sem ocenil, kako pomembno vlogo ima komunikacija pri uspehu blagovne znamke Apple in ali bi podobne pristope lahko uporabila tudi druga podjetja.
Keywords: Marketinško komuniciranje, Apple, marketing, strategije, blagovna znamka
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (4,66 MB)

Abstract: Uspešna komunikacija v mednarodnem okolju zahteva razumevanje kulturnih razlik, vrednot in komunikacijskih stilov. Sodobni komunikacijski kanali, kot so internet, družbena omrežja in drugih digitalni mediji, omogočajo hitro in široko širitev informacij, vendar hkrati zahtevajo medijsko pismenost in občutljivost za kulturni kontekst. Pri mednarodnem trženju je potrebno upoštevati različna pravila in norme glede promocijskih aktivnost, ki se med državami močno razlikujejo. Učinkovito komuniciranje zahteva poznavanje lokalnih značilnosti ter sposobnost prilagajanja vsebin in pristopov specifičnim trgom. Sodobno trženje je vse bolj digitalno, kar zahteva uporabo naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, podatkovna analitika in personalizacijska orodja. Digitalno komuniciranje omogoča interaktivnot, hitro odzivanje, personalizacijo sporočil ter pristop, ki združuje fizične in digitalne točke stika s potrošniki. Postavljajo se različna etična vprašanja, kot so varovanje podatkov, transparentnost in soglasje uporabnikov, postajajo vse pomembnejša, saj vplivajo na zaupanje in lojalnost potrošnikov. Umetna inteligenca postaja osrednji element digitalnega trženja, saj omogoča napredno analizo podatkov, avtomatizacijo procesov, prediktivno modeliranje ter generiranje vsebin. Uporablja se v različnih fazah trženja in prispeva k boljši učinkovitosti, večji angažiranosti potrošnikov in dolgoročni konkurenčni prednosti podjetij. Ob tem umetna inteligenca vpliva tudi na mednarodno trgovino, saj prispeva k večji produktivnost, zmanjševanju stroškov, premagovanju jezikovnih ovir in optimizaciji dobavnih verig. Kljub pomislekom glede vpliva na zaposlovanje, raziskave kažejo, da tehnologija večinoma nadomešča rutinska dela in povečuje človeško učinkovitost. Glede na pridobljene rezultate vidimo, da večina slovenskih MSP, ki izvažajo na tuj trg, še ne uporabljajo umetne inteligence v podjetju. Razlogi za neuporabo so različni, od nezaznavanja potreb po uprabi, do specifičnosti branže in trga ter omejevanje uporabe umetne ingelince zaradi korporacijskih pravil. Preostanek podjetij uporablja umetno inteligenco v vsaj enem izmed oddelkov v podjetju, kjer najpogosteje uporabljajo generativni AI oziroma ChatGPT, Google orodja z AI ter pomoč pri avtomatizaciji e-poštnih sporočil.
Keywords: umetna inteligenca, trženjsko komuniciranje, orodja umetne inteligence, digitalno trženje, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (1,50 MB)

Abstract: Besedilo obravnava problematiko družinskega nasilja v Sloveniji in drugod po svetu, tudi s poudarkom na večkratni viktimizaciji žrtev – sprva s strani storilca, nato pa še zaradi pomanjkljive podpore institucij. Policija, zdravstveni delavci in druge strokovne službe pogosto nimajo dovolj znanja za ustrezno prepoznavanje in obravnavo nasilja, medtem ko dolgotrajni pravni postopki in senzacionalistično medijsko poročanje lahko dodatno poglobijo stisko žrtev. Prostovoljci, ki imajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči, pogosto niso dovolj sistematično usposobljeni, kar vpliva na kakovost podpore. Namen raziskave je izpostaviti pomen ustreznega usposabljanja prostovoljcev in zaposlenih v kriznih centrih ter raziskati komunikacijske pristope pri prvem stiku z žrtvami, saj neprimerna komunikacija lahko vodi do sekundarne viktimizacije. Raziskava naslavlja tudi vlogo digitalne komunikacije, ki se sicer povečuje, a ne prinaša nujno občutka varnosti in slišanosti. Ključni cilji so analiza zaznanih komunikacijskih kompetenc zaposlenih in prostovoljcev, oblikovanje predlogov za izboljšanje usposabljanj ter prilagoditev pristopov glede na različne oblike družinskega nasilja. Poudarjena je potreba po tesnejšem sodelovanju institucij, zmanšanju tolerance do nasilja ter oblikovanju smernic, ki bodo prispevale k večjemu zaupanju žrtev in učinkovitejši zaščiti pred nasiljem.
Keywords: policijsko delo, viktimizacija, komuniciranje, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 33
Full text (1,11 MB)

Abstract: V diplomskem delu je bil preučevan vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost in zaznano zaupanje mladih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prisotnost čustvenčkov povečuje dovzetnost mladih za odziv na takšna sporočila ter prispeva k njihovi večji prepričljivosti. Problem je bil prepoznan zaradi vse pogostejše uporabe čustvenčkov v spletni komunikaciji in njihove potencialne zlorabe pri napadih socialnega inženiringa. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa, v okviru katere so anketiranci ocenjevali verjetnost, da bi odgovorili na sporočilo ter stopnjo strinjanja s trditvami, pri čemer je ena skupina dobila sporočila s čustvenčki in druga brez. Rezultati so pokazali, da prisotnost čustvenčkov v večini primerov ni povzročila statistično značilnih razlik v odzivnosti ali zaupanju. Le v enem primeru so bila sporočila s čustvenčki ocenjena kot bolj zaupanja vredna in so sprožila večjo odzivnost. Kot omejitve raziskave so bile prepoznane dolžina ankete, možna neiskrenost odgovorov ter premalo prepričljivi primeri sporočil. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vpliva čustvenčkov na zaznavo zlonamernih sporočil in odpira možnosti za nadaljnje raziskave z bolj realističnimi primeri in uporabo metod, ki omogočajo opazovanje dejanskega vedenja.
Keywords: socialni inženiring, spletno komuniciranje, čustvenčki, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,40 MB)