| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
PROJEKT ZADRŽEVALNIKA VISOKIH VOD HOČE PO ATV-A 128E
Peter Grginič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava dimenzioniranje zadrževalnega bazena prvih nalivnih vod na področju mešanega kanalizacijskega sistema v južnem delu naselja Spodnje Hoče. Uvodni del naloge opisuje obravnavano območje (topografske in hidrografske značilnosti) in obstoječe stanje kanalizacijskega sistema ter čistilne naprave. Osrednji del naloge opisuje projektno dokumentacijo skladno z zakonodajo ter objekte komunalne infrastrukture na splošno kot tudi analizo vplivov na okolje. V zadnjem delu pa je prikazano dimenzioniranje zadrževalnega bazena na območju mešanega kanalizacijskega sistema južnega dela naselja Spodnje Hoče in njegove potrebne efektivne prostornine. Predstavljen je projekt zadrževalnega bazena in njegovo dimenzioniranje po nemških smernicah ATV-A 128E. Smernice zahtevajo večje število podatkov, ki jih je potrebno predhodno analizirati. Prvi val razbremenjenih odtokov je ob daljšem sušnem obdobju, spomladi in jeseni, kjer koncentracije spranih onesnažil dosežejo visoke vrednosti, potrebno zadržati in ga v celoti odvesti na čistilno napravo. Na primeru zadrževalnika visokih vod Hoče sem podrobneje predstavil samo dimenzioniranje in načrte.
Keywords: zadrževalni bazen, komunalna infrastruktura, kanalizacijski sistem, vplivi na okolje, ATV-A 128E standard
Published: 06.12.2010; Views: 2727; Downloads: 269
.pdf Full text (7,35 MB)

5.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Keywords: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Published: 16.11.2011; Views: 4678; Downloads: 529
.pdf Full text (1,08 MB)

6.
ZAGOTAVLJANJE JAVNE INFRASTRUKTURE V SLOVENIJI: PRIMER JKP D.O.O. SLOVENSKE KONJICE
Rebeka Kos, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Temeljno napravo ali objekt, ki omogoča gospodarsko dejavnost določene skupnosti imenujemo infrastruktura. Ustrezna infrastruktura je pomemben gospodarski razvojni dejavnik. Gospodarski razvoj mora spremljati visoka stopnja varstva okolja, zato so investicije v lokalno infrastrukturo ključnega pomena, za zagotavljanje konkurenčnosti. Infrastruktura je namenjena opravljanju javnih služb (komunal) skladno z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. Osnovna značilnost komunalnih služb je zagotavljanje določenih dobrin in storitev. Učinkovito poslovanje izvajalcev javnih služb vpliva na boljše uresničevanje družbenih ciljev in uspešnejši državni ekonomiji. Komunalno podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, če tako določa zakon, občinski odlok ali drug predpis, in je zagotovljeno financiranje za opravljanje teh služb. Izvajanje mora potekati zanesljivo, kakovostno, cenovno ugodno in okolju prijazno. Ustrezen komunalni standard je pomemben za kakovost življenja ljudi. Kako pomembna je komunalna infrastruktura se zavedamo šele, ko ostanemo brez vode, imamo polno greznico ali poln zabojnik smeti.
Keywords: Kjučne besede: javna infrastruktura, komunalna infrastruktura, posebnosti komunalne infrastruktur, infrastruktura JKP d.o.o., Slovenske Konjice, primerjava cen
Published: 04.11.2014; Views: 927; Downloads: 83
.pdf Full text (521,14 KB)

7.
SKLEPANJE SLUŽNOSTNIH POGODB ZA IZGRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
Gašper Pavlin, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut služnosti za izgradnjo komunalne infrastrukture. Služnost za izgradnjo komunalne infrastrukture oz. služnost v javno korist je služnost, ki se ustanovi v javnem interesu, in sicer v korist investitorja, kot so izvajalci javnih služb, lokalne skupnosti, države ali nosilci različnih infrastrukturnih dejavnosti, če je to potrebno za postavitev omrežij in objektov gospodarske infrastrukture ter za njihovo nemoteno delovanje. Neprava stvarna služnost, kar predstavlja služnost v javno korist, je lahko ustanovljena v korist individualno določene osebe, in sicer fizične ali pravne osebe. Služnost v javno korist je možno ustanoviti le v tistih primerih, če je nujno potrebna za dosego javne koristi, ki je ni mogoče drugače ustanoviti. Nastanek stvarne služnosti določa Stvarnopravni zakonik, ki predvideva tri podlage, in sicer: zakon, pravni posel in z odločbo državnega oz. upravnega organa. Ustanovitev služnosti v javno korist je poseg v temeljno človekovo pravico, s katerim zakonodaja lastniku nepremičnine priznava izplačilo denarnega nadomestila na premoženjskem področju. S posegom v lastninsko pravico se zmanjšujeta vrednost služečega zemljišča zaradi povzročene škode ter izgubljeni dobiček. Za večino projektov izgradnje komunalne infrastrukture je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Le nekateri projekti se izvajajo brez gradbenega dovoljenja, kjer gre za obnovo obstoječega stanja.
Keywords: stvarno pravo, neprava stvarna služnost, služnost v javno korist, denarno nadomestilo, komunalna infrastruktura, investitor, idejna zasnova, projekt za gradbeno dovoljenje
Published: 04.07.2016; Views: 1058; Downloads: 108
.pdf Full text (1013,86 KB)

8.
MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE HIŠE V SLOVENIJI
Barbara Knez, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Samozadostne hiše so bile na naših tleh še pred stoletjem pravzaprav edina vrsta gradnje bivalnih objektov, sedaj pa je že potreben premislek, za kakšno vrsto gradnje pravzaprav gre. Z razvojem in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se je predvidela tudi obvezna priključitev na izgrajene sisteme, ne glede na to, ali bi naravne danosti lahko omogočale samooskrbo objekta. Ponekod v tujini je ne zgolj zanimanje za samozadostne hiše, temveč tudi njihova postavitev ponovno v trendu. Sodobna tehnika, ki se vgrajuje vanje, omogoča enostavne rešitve za različne sisteme za oskrbo. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, kako takšno, dandanes pravzaprav alternativno gradnjo, interpretira slovenska zakonodaja – ali je postavitev samozadostne hiše s pravnega vidika sploh mogoča? V diplomskem delu bomo skušali odgovoriti na to vprašanje, poleg tega pa bomo razložili termin samozadostne hiše, opisali sisteme, ki jo definirajo, tolmačili trenutno zakonodajo, analizirali odgovore pristojnih organov v zvezi s to problematiko ter podali ključne ugotovitve.
Keywords: gradbeništvo, samozadostna hiša, obnovljivi viri energije, naravni viri, minimalna komunalna oskrba, javna infrastruktura, zakonodaja
Published: 05.07.2016; Views: 1646; Downloads: 270
.pdf Full text (4,26 MB)

9.
PRIPRAVA IN IZVEDBA INVESTICIJE V KOMUNALNO OPREMLJENOST NASELJA SE-3
Nataša Jevšnikar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na primeru izgradnje komunalne opremljenosti naselja SE-3 smo prikazali smiselno zaporedje faz projekta. Podlaga za kvalitetno presojo investicije so opisi komunalne infrastrukture občinskega podrobnega prostorskega načrta, odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu in projekta za izvedbo. Nekaj več pozornosti smo namenili projektni dokumentaciji za izvedbo fekalne in meteorne kanalizacije, saj sta poleg ceste, to elementa, ki najbolj vplivata na stroške. Opisane so aktivnosti, ki so potrebne, da pripeljemo projekt od ideje do izgradnje ter prevzema zgrajene infrastrukture v upravljanje. V skladu s pogoji in potrebami Občine Muta je prikazana upravičenost investicije.
Keywords: gradbeništvo, komunalna infrastruktura, investicijska dokumentacija, razpisna dokumentacija
Published: 31.08.2016; Views: 331; Downloads: 45
.pdf Full text (7,01 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica