1. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, undergraduate thesis Abstract: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Keywords: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 1153; Downloads: 115
 Full text (2,95 MB) |
2. Sušenje aktivnega blata iz komunalne čistilne naprave : diplomsko deloSándor Paller, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi so obravnavani procesi dehidracije odpadnega aktivnega blata iz čistilnih naprav. Podan je primer preračuna dehidracije v kombinirani izvedbi s pomočjo uporabe centrifuge in toplozračnega sušenja odpadnega blata do končne željene vlažnosti. Analitični preračun zajema določitev pretoka odpadnega aktivnega blata skozi centrifugo glede na podane vrtljaje centrifuge, ter določitev potrebnega masnega oz. volumskega pretoka zraka za sušenje odpadnega aktivnega blata v toplozračnem sušilniku. Podan je tudi preračun potrebne toplotne energije segrevanja sušilnega zraka za obratovanje toplozračnega sušilnika. Na podlagi analitičnih preračunov ugotavljam, da je s pomočjo le teh možno precej natančno glede na postavljene vhodne podatke oceniti masne tokove in potrebo po porabljeni energiji.
Keywords: Sušenje, aktivno blato, komunalna čistilna naprava, čiščenje odplak, centrifugiranje
Published in DKUM: 29.10.2018; Views: 1873; Downloads: 354
Full text (1018,45 KB) |
3. |
4. Analiza znanj potrebnih za uvajanje malih komunalnih čistilnih napravBreda Markošek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Varovanje okolja mora postati osrednja naloga vsake dejavnosti in našega življenja. Tudi človekovega bivanja in rabe naravnih virov. Izmed teh je voda največje bogastvo, brez nje pa ni življenja. Z vse večjo porabo vode se povečujejo tudi odpadne vode, katerih iztoki ponikajo v podtalje in onesnažujejo naše podtalnice, vodne vire in vodotoke. Z osveščanjem ljudi in uvajanjem tehnično dovršenih in individualnih rešitev je postala gradnja malih komunalnih čistilnih naprav tehnično nezahtevna, cenovno dostopna in prostorsko kompatibilna. Glede na zakonodajo je potrebno urediti odpadne vode pri vseh objektih, kjer nastaja komunalna odpadna voda, in na območjih, kjer ne bo zgrajena skupna čistilna naprava z javno kanalizacijo. Gre za ureditev odpadnih voda na območjih razpršene poselitve, v manjših naseljih in zaselkih. Rok za ureditev je do 31. 12. 2021, ki pa velja tudi za gradnjo skupnih večjih čistilnih naprav nad 50 PE, katere morajo v naseljih, določenih s strani države, do tega datuma zgraditi občine.
V diplomski nalogi smo raziskali, kakšno je stanje na področju uvedbe malih komunalnih čistilnih naprav pod 50 PE v občinah. V Sloveniji je veliko občin z izrazito razpršeno poselitvijo, kjer ne bo skupnih javnih čistilnih naprav in kanalizacij. Na vseh teh območjih bo potrebno urediti odpadne vode skladno s predpisi o varstvu okolja z vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali z ureditvijo nepretočnih greznic. Z nalogo smo potrdili tezo, da je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav finančno dosegljiva in najbolj primerna rešitev čiščenja odpadnih voda na območjih razpršene poselitve. Z ugotovitvami smo potrdili tudi to, da je uspešnost uvajanja malih komunalnih čistilnih naprav odvisna od splošne informiranosti in poznavanja tehnologije tako s strani uporabnikov kot tudi drugih udeležencev v postopkih gradnje, še posebno pa je odvisna od finančne pomoči občin in države pri zagotavljanju čiščenja odpadnih voda tudi tam, kjer ne bo javnega kanalizacijskega sistema.
Keywords: - okolje, - čiščenje odpadnih voda, - mala komunalna čistilna naprava, - občina, - kompetence, - znanje.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 2367; Downloads: 219
Full text (2,10 MB) |
5. Razvoj ROTO SRB-male čistilne napraveAleš Žekš, 2016, undergraduate thesis Abstract: Skrb za okolje postaja prioriteta, saj se onesnaženost voda lahko poslabša, če z vodo ne varčujemo in z njo ne ravnamo preudarno. Del tega predstavlja tudi tema diplomskega dela, kjer je prikazan postopek razvoja čistilne naprave, in sicer od ideje do njegove implementacije.
Skonstruiran, simuliran in testiran je bil nov tip rezervoarja z delno integrirano steno z različnimi volumni. Pregradna stena s priključki predstavlja del sistema čiščenja odpadne vode. Za lažje jemanje vzorcev je bila narejena nova vzorčna cev, ki je vgrajena v samo čistilno napravo. Osrednji del čistilne naprave – krmilje, puhalo in razdelivec zraka – je vgrajen v omarico čistilne naprave, ki je sestavljena iz treh delov in je namenjena za zunanjo in notranjo vgradnjo. Prav tako je bil razvit krmilnik za čistilno napravo. Vse te komponente je bilo potrebno interno testirati, opraviti določene izboljšave ter na koncu vse sklope testirati v akreditiranih laboratorijih oziroma inštitutih, da se lahko na podlagi teh poročil izda izjava o lastnostih.
Ker je potrebno proizvod tudi prodati, je v tem diplomskem delu pripravljen terminski plan, narejene so sestavnice in preračunani investicijski stroški, na podlagi seštevka vseh stroškov pa je bila pripravljena okvirna prodajna cena za ROTO RoClean 6 PE čistilno napravo. Proizvod daje kupcu celostno rešitev z nižjimi investicijskimi in obratovalnimi stroški, saj je zasnovan tako, da uporabniku poenostavi in olajša njegovo uporabo – zaradi večjega volumna zalogovnika se namreč lahko prazni manj pogosto.
Kupec ima možnost kasnejše nadgradnje čistilne naprave oziroma krmilja z R-Press sistemom in oddaljenim nadzorom.
Keywords: čistilna naprava, komunalna odpadna voda, SBR-tehnologija, populacijski ekvivalent, rezervoar
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 2092; Downloads: 147
Full text (4,08 MB) |
6. UPORABA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE UČINKOVITOSTI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVRobert Ferlinc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo čiščenje odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja, kot so enodružinske hiše ter manjši stanovanjski in poslovni objekti.
Opisujemo testiranje učinkovitosti male komunalne čistilne naprave z oznako MKČN 6PE z nazivno obremenitvijo 6 populacijskih ekvivalentov.
V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene evropske smernice, ki urejujejo področje odpadnih voda in njihovo implementacijo v slovenski pravni sistem. Natančneje opisujemo zahteve standarda SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 Male čistilne naprave do 50 PE – 3.del: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake (Standard), SBR tehnologijo čiščenja in princip čiščenja komunalne odpadne vode v čistilni napravi MKČN 6PE.
V eksperimentalnem delu naloge opisujemo izvedbo testiranja čistilne naprave v pogojih, ki jih določa Standard (delovanje pri nazivni obremenitvi, podobremenitvi (50% nazivne), nazivni obremenitvi s 24 h izpadom elektrike in nadobremenitvi (150% nazivne), predstavljamo vzorčenje in meritve na terenu, rezultate laboratorijske analize parametrov onesnaženja ter izračun učinkovitosti delovanja MKČN. Izračun učinkovitosti čiščenja čistilne naprave podajamo za parametre neraztopljene snovi (NS), kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5).
MKČN 6PE je v vseh testiranih pogojih delovala ustrezno, merjeni parametri na iztoku iz čistilne naprave pa so bili usklajeni s predpisanimi mejnimi vrednostmi slovenske zakonodaje. Čistilna naprava je primerna za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja.
Keywords: Odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala komunalna čistilna naprava, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, neraztopljene snovi
Published in DKUM: 29.01.2016; Views: 3416; Downloads: 430
Full text (2,42 MB) |
7. Projekt in izvedba manj zahtevnega stanovanjskega objekta na le delno komunalno opremljenem zemljiščuDejan Dobrotinšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na dejanski primer gradnje manj zahtevnega stanovanjskega objekta in proučuje možnosti zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe. Ker objekta ni možno priklopiti na javno kanalizacijo, je bilo potrebno izbrati ustrezno čistilno napravo. Prav tako se je pojavil problem pri odvajanju meteorne in prečiščene kanalizacijske vode, saj je bilo potrebno izvesti podboj ceste z raketo in kanal za odvajanje prečiščene odpadne vode v potok. Problema oskrbe z vodo smo se lotili z raziskavo samooskrbe. Po primerjavi med rastlinsko čistilno in biološko čistilno napravo smo ugotovili, da našemu primeru najbolj ustreza biološka čistilna naprava. Za oskrbo z vodo pa smo izbrali sistem GreenLife, ki bo deževnico prečistil v neoporečno vodo. Objektu pa smo zagotovili dostop s priključkom na javno cesto in priklop na električno energijo.
Keywords: gradbeništvo, gradnja manj zahtevnega objekta, komunalna oskrba, odvajanje odpadne vode, čistilna naprava, zbiranje deževnice, čiščenje deževnice
Published in DKUM: 21.01.2016; Views: 1822; Downloads: 161
Full text (2,85 MB) |
8. ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH ZMOGLJIVOSTI DO 50 PEMateja Žerjav, 2015, undergraduate thesis Abstract: Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo sprejela njene direktive in jih prenesla na svojo zakonodajo. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017) je bistvenega pomena. Ta zahteva za posamezne objekte, ki ne bodo vključeni v javni kanalizacijski sistem, odvajanje v male komunalne čistilne naprave, najkasneje do konca leta 2017. V diplomskem delu je obravnavana zakonodaja na tem področju, primerne tehnologije čiščenja in obveznosti uporabnikov malih komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti do 50 populacijskih enot. Del diplomske naloge je namenjen dejavnikom, ki jih je priporočljivo upoštevati pri izbiri male komunalne čistilne naprave.
Keywords: gradbeništvo, komunalna odpadna voda, mala komunalna čistilna naprava, Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, biološke čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave
Published in DKUM: 26.03.2015; Views: 2512; Downloads: 599
Full text (2,30 MB) |
9. POTREBNA DOVOLJENJA ZA POSTAVITEV MALE RASTLINSKE ČISTILNE NAPRAVE IN VREDNOSTNA ANALIZAAlenka Pogačar, 2014, diploma project paper Abstract: Ljudje se vedno bolj zavedamo, da sta skrb za naravo in okolje pomembni. Vedno več je govora o varčevanju energije, uporabi alternativnih virov, o zdravem načinu življenja, recikliranju predmetov in tudi vode. In prav skrb za vodo, da bi jo po uporabi lahko ponovno uporabili, smo se odločili, da raziščemo malo več o rastlinskih čistilnih napravah. Tema je še kako aktualna, saj je Slovenija leta 2005 sprejela operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih voda. Program pravi, da je potrebno do leta 2017, urediti odtok vseh komunalnih vod v čistilne naprave. Ena izmed možnost je tudi rastlinska čistilna naprava. V projektni nalogi se bomo osredotočili na delovanje rastlinske čistilne naprave, se pravi na njene značilnosti oz. lastnosti ter katere so njene prednosti in slabosti. Potlej bomo opredelili, katera dovoljenja potrebujemo pred začetkom gradnje čistilne naprave, katere zakone in predpise je potrebno pri tem upoštevati in kakšni so pogoji oz. zahteve ter katere dokumente potrebujemo, da lahko sploh pričnemo z izgradnjo.
Drugi del naloge zajema izvedbo vrednostne analize za ugotavljanje najprimernejše, ekonomične ter okolju prijazne male biološke čistilne naprave. Primerjavo smo naredili med rastlinsko čistilno napravo in dvema drugima biološkima čistilnima napravama.
Keywords: gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo, zakonodaja, varstvo okolja, rastlinska čistilna naprava, mala komunalna čistilna naprava, kanalizacija, vrednostna analiza
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 2102; Downloads: 736
Full text (2,23 MB) |
10. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MALIH ČISTILNIH NAPRAVAlenka Friedauer, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko komunalnih oz. hišnih odpadnih voda. V teoretičnem delu diplomskega dela opisujemo zakonodajo in predpise kot ključni orodji pri doseganju ustreznih učinkov čiščenja in s tem zmanjševanje obremenjevanja okolja. Podrobneje smo predstavili dve mali biološki čistilni napravi (MBČN) za čiščenje hišnih odpadnih voda, princip njunega delovanja in pravilnega vzdrževanja. V trimesečnem obdobju smo skušali ovrednotiti in primerjati učinkovitost delovanja oz. čiščenja dveh MBČN na podlagi fizikalnih in kemijskih analiz. Na vtoku in na iztoku čistilne naprave smo v odpadni vodi spremljali parametre, kot so pH, motnost, vsebnost usedljivih snovi, kemijsko potrebo po kisiku (KPK), koncentracije raztopljenega kisika, amonijevih ionov in celotnega fosforja, pa tudi vsebnost suhe snovi v aktivnem blatu. Ugotovili smo, da je učinkovitost MBČN glede odstranjevanja organskih delcev lahko visoka in s tem MBČN predstavljajo primerno tehnologijo čiščenja hišnih odpadnih voda. Učinkovitost teh naprav pa lahko tudi drastično pade, če jih ne vzdržujemo pravilno.
Keywords: komunalna odpadna voda, biološko čiščenje, mala biološka čistilna naprava
Published in DKUM: 22.02.2012; Views: 4849; Downloads: 1002
Full text (1,81 MB) |
