| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 62
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Uporaba mehansko-kemijskega sinteznega postopka za pripravo TiO2/gC3N4 fotokatalizatorjev, uporabljenih v naprednih oksidacijskih postopkih za čiščenje odpadnih voda
Tija Mrak, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila mehanska sinteza kompozitov g-C3N4/TiO2 (grafitni ogljikov nitrid/titanov dioksid) ter preučiti vpliv frekvence in čas mletja v krogličnem mlinu na fotokatalitsko oksidacijo bisfenola A (BPA) ob osvetljevanju z vidno svetlobo. G-C3N4 smo sintetizirali s preprosto enostopenjsko kalcinacijo diciandiamida (DCDA) v zraku. Kompozite smo pripravili z mletjem komercialnega TiO2 in g-C3N4 v krogličnem mlinu v masnem razmerju 1 : 1 pri različni frekvenci in času mletja. Lastnosti sintetiziranih kompozitov smo preučili z različnimi analitskimi metodami, kot so: infrardeča spektroskopija, rentgenska praškovna difrakcija, dušikova fizisorpcija, termogravimetrična analiza, temperaturno programirana desorpcija, UV-Vis difuzna refleksija in fotoluminiscenca. S pomočjo lovilcev reaktivnih kisikovih vrst (ROS) kumarin in ABTS smo ovrednotili sposobnost sintetiziranih fotokatalizatorjev za tvorbo ROS ob osvetljevanju z vidno svetlobo. Možnost uporabe sintetiziranih kompozitov za remediacijo odpadnih voda smo preverili na fotooksidaciji motilca endokrinega sistema BPA kot modelnega onesnaževala. Ugotovili smo, da je najbolj aktiven kompozit za razgradnjo BPA z najmanjšim prepovedanim pasom Tija1, ki smo ga mleli 15 minut pri frekvenci 15 Hz. Krajši čas mletja pri nižjih frekvencah namreč izboljša stično površino med komponentama, kar izboljša dinamiko prenosa nosilcev naboja, hkrati pa ohrani višjo specifično površino in nižjo vrednost prepovedanega pasu. Višja frekvenca in daljši čas mletja namreč pomembno spremenita strukturi TiO2 in g-C3N4, s čimer smo potrdili hipotezo, da imata čas in frekvenca mletja vpliv na morfološke, strukturne in elektronske lastnosti kompozitov.
Keywords: TiO2, g-C3N4, kompoziti, fotokatalizatorji, karakterizacija
Published in DKUM: 29.09.2022; Views: 12; Downloads: 10
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
Razvoj metodologije za proučevanje korelacije med aktivacijo mitohondrijev in tvorbo bionano-kompozitov v pljučnih epitelijskih celicah po izpostavitvi nanomaterialom : magistrsko delo
Tanja Vajs, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili aktivno odzivanje celic in aktivacijo celičnih energijskih procesov ob karanteni izbranega nanomateriala – nanocevk titanovega dioksida (TiO2). Pri tem smo raziskovali povezavo med dolžino mitohondrijev in volumnom bionano-kompozitov celic LA-4 ob karanteni nanocevk TiO2 pri površinski dozi 1:10 (razmerje med površino celice in površino nanodelcev). Pri tem smo analizirali vsako celico posebej, s čimer smo pokazali variabilnost v dolžini mitohondrijev in nastankom bionano-kompozitov med posameznimi celicami, in s tem nadgradili dosedanje raziskave. V ta namen smo nadgradili obstoječo metodo detekcije bionano-kompozitov ter dodatno razvili primerno analizo za določanje njihovega volumna, poleg tega pa smo izboljšali obstoječe pristope za analizo dolžine mitohondrijev zato, da se zmanjša časovna zahtevnost slednje. Pokazali smo, da je po 3-urni inkubaciji celic z nanocevkami TiO2 (površinska doza 1:10) dolžina mitohondrijev primerljiva z negativno kontrolo, s časom izpostavljenosti nanocevkam TiO2 pa se dolžina mitohondrijev krajša – najkrajše mitohondrije smo opazili po 2-dnevni inkubaciji. V primerjavi s tem pa se povprečen volumen bionano-kompozitov povečuje z daljšim časom inkubacije celic z nanocevkami TiO2 in je največji po 2 dnevih inkubacije. Pokazali smo tudi, da je povprečno število bionano-kompozitov na celico po inkubaciji z nanocevkami TiO2 pri površinski dozi 1:10 najmanjše po 3 urah in največje po 1 dnevu, po 2 dnevih pa se povprečno število bionano-kompozitov ponovno zmanjša, saj se posamezni bionano-kompoziti, ki smo jih opazili po 1-dnevni inkubaciji združijo v večje bionano-kompozite. S tem delom smo dodatno osvetlili časovni potek vpliva nanocevk TiO2 na dolžino mitohondrijev in nastanek bionano-kompozitov na celični membrani celic LA-4, ter prikazali korelacijo med časovnim odzivom mitohondrijev in tvorbo bionano-kompozitov na posameznih celicah pri tej vrsti nanodelcev.
Keywords: bionano-kompoziti, nanocevke titanovega dioksida, dolžina mitohondrijev, fragmentacija mitohondrijev, fluorescenčna konfokalna mikroskopija
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 147; Downloads: 19
.pdf Full text (11,80 MB)
This document has many files! More...

3.
Konstruiranje kompozitnega kalupa za šasijo dirkalnika formule študent : diplomsko delo
Leonardo Golouh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava konstruiranje kompozitnega kalupa za šasijo za dirkalnik formule študent. Začetek diplomske naloge obravnava izdelavo šasij in njihovo primerjavo. Na osnovi tega sledi zahtevnik. Opisan je postopek modeliranja šasije, postopek konstruiranja kompozitnega kalupa s pomožnimi deli, postopek konstruiranja kalupov pozitivov, izbire kompozitov, izbire materiala kalupov in ovrednotenje rezultatov.
Keywords: formula študent, kalup, monokok, kompoziti
Published in DKUM: 05.10.2021; Views: 314; Downloads: 42
.pdf Full text (2,06 MB)

4.
Optimizacija togosti sprednjega krila formule student : diplomsko delo
Jernej Fakin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava numerično simulacijo kompozitnega krila z namenom izboljšanja njegove togosti. Zajema pregled kompozitov kot materiala ter osnovno teorijo iz tega področja. Izboljšanja togosti se loteva z več variantami in tako podaja primerjavo, kaj je za podan obremenitveni primer najbolj optimalno. Služila bo kot priročnik vsem članom ekipe Formula Student, ki se ukvarjajo s kompozitnimi strukturami, še posebej iz področja aerodinamike.
Keywords: kompoziti, numerične simulacije, ogljikova vlakna, Formula Student
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 528; Downloads: 30
.pdf Full text (1,78 MB)

5.
Reciklirani polimerni kompoziti kot inovativni materiali : magistrsko delo
Rok Korošec, 2019, master's thesis

Abstract: Znano je, da se poraba polimernih materialov iz dneva v dan povečuje. Posledično izrazito narašča tudi količina polimernih odpadkov, ki vstopajo na trg. Čim hitreje je potrebno najti pot, ki nas bo vodila do učinkovite izrabe sekundarnih polimernih surovin. To raziskovalno delo je opravljeno z namenom karakterizacije mehanskih in mikrostrukturnih lastnosti mešanic kompozitov s polimerno matico iz recikliranih polimerov v kombinaciji z različnimi polnili. V laboratoriju smo izvedli analizo ekstrudiranega materiala ter določili vpliv različnih pogojev izdelave na končno karakteristiko samega kompozita. Delo predstavlja tudi možnosti uporabe takšnega materiala in standarde, ki jih takšen kompozitni produkt mora izpolniti za uspešen prodor na trg. Raziskava je pokazala, da imajo kompozitni materiali s polimerno matico iz recikliranega polimera karakteristike, ki so povsem primerljive s karakteristikami primarnih polimernih materialov. Potrdili smo tezo, da je iz recikliranih polimernih materialov skupaj s kombinacijo različnih polnil mogoče izdelati preproste izdelke s primerljivimi ali celo izboljšanimi karakteristikami, ki so tako primerni za vsakdanjo uporabo.
Keywords: Recikliranje, polimeri, polimerni kompoziti, ponovna uporaba, upogibni preizkus, odpadna plastika, odpadki, injekcijsko brizganje, odpadni polimerni materiali, mikrostrukturne lastnosti.
Published in DKUM: 11.02.2019; Views: 1576; Downloads: 141
.pdf Full text (2,45 MB)

6.
Vpliv površinske obdelave na mehanske lastnosti konopljinih vlaken
Luka Štraus, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pomemben dejavnik trajnostne gradnje je razvoj trajnostnih materialov, katerih proizvodnja mora biti ekološko kakovostna, kar pomeni, da mora imeti čim manjši vpliv na ekosistem in zalogo neobnovljivih naravnih virov. Tak primer gradbenih materialov so kompoziti, utrjeni z naravnimi vlakni, kot so vlakna industrijske konoplje. Diplomsko delo predstavi industrijsko konopljo kot rastlino, opisuje njeno pridelavo in predelavo, opredeljuje kompozite, njihovo sestavo in preučuje povezovalne mehanizme, ki delujejo med matrico in vlakni, od katerih so odvisne mehanske lastnosti kompozitov. Kakovost teh povezav lahko izboljšajo različni postopki in metode obdelave konopljinih vlaken. V eksperimentalnem delu smo v laboratoriju pripravili tri tipe preizkusnih vzorcev. Z dvema kemijskima postopkoma smo površinsko obdelali konopljina vlakna ter s pomočjo univerzalnega stroja za preizkušanje materialov opravili natezne preizkuse. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo primerjali natezne parametre neobdelanih in obdelanih vlaken ter določili vpliv površinske obdelave na mehanske lastnosti konopljinih vlaken.
Keywords: konopljina vlakna, industrijska konoplja, kompoziti, natezni test, mehanske lastnosti
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1074; Downloads: 145
.pdf Full text (3,50 MB)

7.
Leseno-stekleni fasadni panel kot element sodobne arhitekture
Nina Kolarič Tibaut, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje izsledke dosedanjih raziskav na področju dvojnih fasad ter na področju leseno-steklenih stenskih sistemov. Navedeni so referenčni primeri, kjer so podobni paneli že uporabljeni. Zasnovana sta dva tipa leseno-steklenih fasadnih panelov, prosojni in neprosojni tip, s podtipi glede na različne spremenljive parametre panela. Izvedena je numerična analiza toplotne prehodnosti in ostalih energijskih kazalnikov obeh zasnovanih tipov LSFP s programom Window in Therm ter delno tudi U-wert, kjer so upoštevani različni izhodiščni parametri. Spremenljivi parametri v izračunih so globina vmesnega prostora, prezračevanja vmesnega prostora ter senčenje panela. Nadalje je v nalogi prikazana uporabna vrednost razvitih panelov z aplikacijo pri prenovi konkretne večstanovanjske stavbe.
Keywords: leseno-stekleni kompoziti, fasadni panel, energijska učinkovitost, aplikacija panela
Published in DKUM: 05.02.2018; Views: 1050; Downloads: 39
.pdf Full text (17,14 MB)

8.
Načrtovanje proizvodnje samonosne šasije iz ogljikovih vlaken
Klemen Pongračič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V okviru projekta Formula Študent smo izdelali šasijo iz kompozitov. Moj cilj je bil, da izdelam smernice za načrtovanje proizvodnje in jih uporabim na mojem primeru. Z lastnimi meritvami sem poiskal koeficiente in bližnjice, ki se lahko uporabijo za lažje načrtovanje. Z zapisanimi enačbami lahko z malo vhodnimi podatki izvemo količine potrebnih materialov in čase izdelave. Z večjo in bolj raznoliko vzorčno skupino bi lahko bile smernice natančneje določene in bi bile univerzalno uporabne v industriji kompozitov.
Keywords: Načrtovanje proizvodnje, kompoziti, ogljikova vlakna, epoksidna smola, prag pokritja
Published in DKUM: 29.09.2017; Views: 1367; Downloads: 126
.pdf Full text (1,85 MB)

9.
TEHNOLOGIJA UPORABE FRP KOMPOZITOV, TER BETONOV VISOKE IN ULTRA VISOKE TRDNOSTI V GRADBENIH KONSTRUKCIJAH
Kevin Kos, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Beton je kot konstrukcijski material še vedno najbolj uporabljen material. Betonska konstrukcija, armirana z jeklom, zahteva nenehno vzdrževanje, saj v nasprotnem primeru zaradi korozije betona in jekla armiranobetonski objekti sčasoma propadajo. Polimerni kompoziti ali FRP (ang. Fibre Reinforced Polymers) so materiali, ki se po svetu uporabljajo v vse namene. Vedno več pa se uporabljajo tudi v namene grajenja, saj zaradi dobrih lastnosti konkurirajo armirnemu jeklu v betonskih konstrukcijah. V diplomski nalogi se dotaknem še dveh novejših materialov. Beton visoke trdnosti ter beton ultra visoke trdnosti sta materiala, ki se v svetu gradbeništva še uvajata, vendar že kažeta na odlične lastnosti ter ekonomsko uporabnost.
Keywords: gradbeništvo, novejši materiali, tehnologija uporabe, vlaknasti polimerni kompoziti, beton visoke trdnosti, beton ultra visoke trdnosti
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1175; Downloads: 147
.pdf Full text (2,62 MB)

10.
IZBOLJŠANJE VPETJA OGLJIKOVIH VLAKEN V CEMENTNI MATRICI
Iztok Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problematiko vpetja ogljikovih vlaken v cementni matrici. Podajamo teoretično ozadje problema ter lastnosti materialov, ki smo jih uporabili v eksperimentalnem delu. Prav tako so navedeni splošni principi izboljšanja vpetja vlaken v cementni matrici. V hipotezi smo predpostavili, da lahko vpetje izboljšamo na dva načina, in sicer z impregniranjem vlaken s cementnim mlekom ter povečanjem trenja na mejni površini z mikro delci mlete odpadne avtomobilske gume. Impregnacija se je pokazala kot dobra rešitev, z mleto gumo pa nismo dosegli pričakovanih rezultatov.
Keywords: z vlakni utrjeni kompoziti, ogljikova vlakna, preizkus puljenja
Published in DKUM: 19.09.2016; Views: 829; Downloads: 40
.pdf Full text (2,71 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica