1. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Keywords: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
 Full text (1,63 MB) |
2. Študij biorazgradnje zaščitnih mask (covid-19) na osnovi respirometrijskih meritev v kompostu : magistrsko deloŽiga Šrot, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko biorazgradnje zaščitnih mask. Zaščitne maske iz naravnih in sintetičnih materialov smo zakopali in pomešali s kompostom. Zaradi vse višje globalne onesnaženosti s plastičnimi odpadki in akumulacije mikroplastike v ekosistemih moramo nujno strmeti k alternativnim, bolj trajnostnim metodam spopadanja z odpadki.
Eksperimentalni del smo opravili na respirometru slovenskega proizvajalca ECHO Instruments d.o.o. Pred samo raziskavo biorazgradnje smo izvedli preliminarni test, s katerim smo določili aktivnosti izbranih kompostov in tistega z najvišjo aktivnostjo določili za nadaljnje delo. Izbran kompost in razrezane koščke mask smo po standardu ISO 14855-2:2018 natehtali in pomešali v reaktorjih.
Napolnjene reaktorje smo preko cevk povezali s senzorskim sistemom respirometra, kjer smo zagotavljali konstantne pogoje. Respirometrične meritve o biorazgradnji materialov smo zbirali dva meseca in pol. Stopnjo biorazgradljivosti materialov smo izračunali na podlagi meritev produkcije ogljikovega dioksida v reaktorjih in meritev vsebnosti organskega ogljika v materialu ter izračunane vrednosti primerjali z referenčno snovjo – mikrokristalno celulozo.
Rezultate o biorazgradljivosti materialov smo preverili še z FTIR spektrometrijo in s posnetki pod mikroskopom. Vzorci mask iz naravnih materialov so se razgradili precej dobro, najbolje med njimi delci maske iz mešanice lanu in bombaža (v 71,63 %), medtem ko so se delci maske iz polipropilena razgradili v 1,89 %.
Keywords: biorazgradnja, kompostiranje, mikrokristalna celuloza, zaščitne maske, FTIR spektoskopija, respirometrija.
Published in DKUM: 05.04.2023; Views: 601; Downloads: 74
Full text (4,30 MB) |
3. Analiza okolijskih in organizacijskih vidikov različnih oblik kompostiranjaPetra Pajer, 2022, undergraduate thesis Abstract: Današnji potrošniki, na žalost, še vedno živimo v prepričanju, da je na svetu neomejena količina surovin, kakor tudi prostora za odlaganje odpadkov. Seveda temu ni tako. Potrebno se je zavedati, da vsak proizvod na koncu postane odpadek. Evropska Unija se zato v svojih strategijah, programih in zakonodaji vedno bolj usmerja v preprečevanje odpadkov, ponovno uporabo, ločeno zbiranje ter recikliranje in kompostiranje. V Sloveniji velik delež odpadkov še vedno konča na odlagališčih, vendarle pa tudi pri nas že vidimo napredek na tem področju. Ločevanje odpadkov je tako prvi in zelo pomemben korak k trajnostnemu ravnanju z odpadki.
Diplomsko delo obravnava analizo trajnostnega ravnanja z odpadki na območju Slovenije. Pri tem večkrat poudarjamo, da je ločevanje odpadkov na izvoru osnova tega ravnanja. Organske odpadke je nadalje možno kompostirati. Zaradi tega smo prikazali sodobne metode kompostiranja odpadkov.
V raziskovalnem delu smo izvedli anketo med prebivalci Slovenije. Zanimalo nas je, ali odgovorno ravnajo z odpadki. Izkazalo se je, da temu še vedno, na žalost, ni tako. Precej je neodgovornega ravnanja z odpadki. V zaključku smo predlagali nekaj izboljšav na tem področju. Kot primer dobre prakse smo prikazali primer »Zero waste« koncepta.
Keywords: varovanje okolja, odpadki, trajnostno ravnanje z odpadki kompostiranje, koncept »zero waste«
Published in DKUM: 17.01.2023; Views: 745; Downloads: 34
Full text (1,92 MB) |
4. Problematika zavržene hrane v restavracijahVesna Vene, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali količino zavržene hrane v gostinskem sektorju. Najprej smo opredelili teoretična izhodišča problematike zavržene hrane in načine za zmanjšanje količine. Dotaknili smo se tudi nekaj primerov dobrih praks in njihovega delovanja. V raziskovalnem delu smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kakšna je povprečna dnevna količina zavržene hrane, na kakšne načine se gostinci trudijo zmanjšati količino zavržene hrane, kakšne stroške jim ta predstavlja in katere spodbude in pomoči države se jim zdijo pomembne.
Z raziskavo smo uspeli odgovoriti na vsa vprašanja o količini zavržene hrane v
gostinstvu. Z diplomsko nalogo želimo bolj izobraziti gostinski sektor o problematiki zavržene hrane.
Keywords: zavržena hrana, gostinstvo, odpadki, kompostiranje
Published in DKUM: 26.08.2022; Views: 633; Downloads: 68
Full text (1,15 MB) |
5. Vklučevanje šolskega vrta v kontekst izvedbe pouka spoznavanja okolja na področju Spodnjega PodravjaAleksandra Petek, 2022, master's thesis Abstract: Rdeča nit magistrske naloge je šolski vrt, ki nudi možnost izkustvenega pouka v neposredni bližini šole. Z vključevanjem šolskega vrta v učni proces lahko dosežemo, da otroci s samostojnim raziskovanje pridobivajo in oblikujejo nova znanja.
Namen naloge je bil raziskati pojav šolskih vrtov v Spodnjem Podravju in kako se ti vključujejo v učni proces predmeta spoznavanje okolja. Zanimalo nas je, kako pogosto učitelji realizirajo učne cilje tega predmeta v šolskem vrtu, katere tematske sklope učitelji razrednega pouka najpogosteje povezujejo z obiskom šolskega vrta v kontekstu spoznavanja okolja, in katere so najpogostejše učne oblike, metode, deli učnega procesa ter učni pripomočki, ki jih pri obisku šolskega vrta uporabljajo. Na koncu smo navedli še prednosti in slabosti poučevanja na šolskem vrtu. V anketi je sodelovalo 61 učiteljev razrednega pouka iz 9 osnovnih šol na območju Spodnjega Podravja.
Rezultati analize so pokazali, da ima 85 odstotkov vključenih osnovnih šol iz Spodnjega Podravja šolski vrt, a se učitelji ne odločijo prav pogosto za povezavo šolskega vrta s spoznavanjem okolja, saj vrt najpogosteje obiščejo le enkrat na šolsko polletje. Tematski sklopi, ki se učiteljem razrednega pouka v Spodnjem Podravju zdijo najprimernejši za obravnavo na šolskem vrtu, so živa bitja, snovi in pojavi. Izstopa skupinsko delo, ki se največkrat izvaja v povezavi z laboratorijsko-eksperimentalnimi učnimi metodami dela. Najpogosteje se učitelji odločijo za obisk šolskega vrta v sklopu obravnave novih učnih snovi, ko največkrat uporabijo naravni material, ki ga ponuja okolica. Anketirani učitelji menijo, da je velika prednost poučevanja na šolskem vrtu uporaba vseh čutil, največjo težavo pa jim predstavlja zahtevna organizacija.
Keywords: Spoznavanje okolja, izkustven pouk, šolski vrt, učenje izven učilnice, kompostiranje.
Published in DKUM: 21.02.2022; Views: 945; Downloads: 102
Full text (6,45 MB) |
6. Analiza problematike ravnanja z odpadki v slovenijiSandra Janžekovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Svetovni razvoj prinaša vsak dan več novih iznajdb in pridobitev, na žalost pa tudi vsak dan več odpadkov in bolj onesnaženo okolje. V boju proti zmanjševanju nastajanja odpadkov je vse več posameznikov in organizacij, ki delujejo v okviru okoljske politike in se trudijo izboljšati naravne razmere. Velik problem onesnaževanja okolja predstavljajo odpadki in v želji po zmanjšanju le-teh smo se jih odločili raziskati v diplomskem delu.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo raziskali ključne pojme, ki pripeljejo do nastalih odpadkov. Najprej bomo pogledali kakšni so človekovi vplivi na ekološko krizo, potem se bomo osredotočili na okoljsko politiko in definirali kaj pravzaprav ta pojem pomeni, kako se okoljska politika izvaja in katere zahteve mora izpolnjevati. Opisali bomo še zeleno gospodarstvo in v sklopu tega opisali strategijo razvoja zelenega gospodarstva v Sloveniji, nato bomo opredelili še trajnostni razvoj. Velik del teorije bo zavzelo opisovanje odpadkov. Razčlenili bomo kaj pomeni pojem odpadki, katere odpadke ločimo glede na vir nastajanja, kako ravnati z odpadki in kaj moramo pri ravnanju z odpadki upoštevati.
V teoretičnem delu bomo ugotavljali kakšno je dejansko stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji v obdobju med leti 2014 in 2018. S pomočjo spletne strani SURS bomo pregledali koliko odpadkov je v teh petih letih v Sloveniji nastalo, koliko jih je nastalo iz gospodinjstev in koliko iz gospodarskih dejavnosti. Nadalje bomo pogledali kaj se je z njimi dogajalo oz. kako so z njimi ravnali. Pogledali bomo le par načinov ravnanja z odpadki, ki so najbolj pogosti in zato želimo o njih kar čim več izvedeti.
Keywords: okoljska politika, odpadki, recikliranje, kompostiranje, sežiganje, odlaganje
Published in DKUM: 10.06.2021; Views: 1084; Downloads: 162
Full text (1,26 MB) |
7. Problem ravnanja z biološkimi odpadki na podeželjuPetra Pišek, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Živimo v dobi potrošništva in s tem v dobi kopičenja odpadkov. Posledično je ena izmed osrednjih prioritet naše družbe ohranjanje čistega okolja, kar lahko dosežemo z zavedanjem, da smo predvsem mi sami odgovorni za okolje, v katerem živimo. S svojim mišljenjem in ravnanjem pomembno vplivamo na naše otroke in ljudi okoli sebe. Skrb za čistejše okolje se začne že v trgovini, kjer sami izberemo, koliko in kakšne odpadke bomo imeli doma. Nadaljuje se v naši kuhinji z ločevanjem odpadkov. Če odpadke pravilno ločujemo, zmanjšamo škodljive vplive na okolje. Okoljska ozaveščenost prebivalstva se iz leta v leto povečuje. Posledično se povečuje tudi želja po tem, da bi lahko dosledno ločevali odpadke. Predvsem na podeželju še ni povsod urejen odvoz odpadkov biološkega izvora. Tako je tudi v nekaterih delih Občine Dobrova ‒ Polhov Gradec.
Z anketno raziskavo smo se osredotočili na ravnanje z odpadki biološkega izvora v KS Polhov Gradec. Zanimalo nas je predvsem, kako prebivalci ravnajo z omenjenimi odpadki, koliko so ekološko ozaveščeni in ali med njimi obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov. Na podlagi rezultatov anketne raziskave lahko rečemo, da prebivalci primerno ravnajo z omenjenimi odpadki, saj kar 84,24 % anketiranih kompostira. Za ekološko ozaveščenost ljudi pa je treba skrbeti še naprej, saj se je izkazalo, da ljudje niso dobro seznanjeni s tem, kaj med biološke odpadke v resnici sodi in kako mešanje teh odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki vpliva na okolje. Z raziskavo smo tudi potrdili, da med prebivalci obstaja interes za odvoz bioloških odpadkov. Na podlagi naših ugotovitev se je Občina Dobrova ‒ Polhov Gradec pričela dogovarjati s podjetjem Snaga d.o.o. o odvozu tudi v KS Polhov Gradec in s tem je bil dosežen osnovni cilj diplomske naloge.
Keywords: biološki odpadki, kompostiranje, KS Polhov Gradec
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1395; Downloads: 113
Full text (1,05 MB) |
8. Kompostiranje tekstilnih materialovPolona Korošec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Keywords: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 1825; Downloads: 181
Full text (2,02 MB) |
9. |
10. Politika ravnanja s komunalnimi odpadki v občini CeljeAndrej Rožmarič, 2013, bachelor thesis/paper Abstract: Ravnanje z odpadki je ena najpomembnejših in slabo rešenih nalog v okviru varstva okolja v Sloveniji. Odpadki so veliko breme za okolje, zato jih je potrebno odlagati na ustrezna mesta, jih predelati in ponovno uporabiti ali pa s procesom kompostiranja vrniti nazaj v naravo. Celoten postopek od zbiranja, skladiščenja, predelave in ponovne uporabe vodi politika ravnanja z odpadki. Pojem odpadki je širok, zato je v diplomskem delu poudarek samo na komunalnih odpadkih, s katerimi se srečujemo vsak dan.
Keywords: Odpadek, biološki odpadek, zbiranje, recikliranje, kompostiranje, regionalni center za ravnanje z odpadki.
Published in DKUM: 21.07.2014; Views: 1908; Downloads: 131
Full text (1,18 MB) |
