| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Določitev konstante stabilnosti vključitvenih kompleksov metiloranž/β-ciklodekstrin in kvercetin/β-ciklodekstrin
Maja Hrlec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Redno uživanje antioksidantov je izjemnega pomena za zdravje človeka, saj ti delujejo kot zaviralci številnih bolezenskih stanj. Vedno zanimivejši postaja naravni antioksidant kvercetin, ki se nevede pogosto znajde na našem dnevnem jedilniku. Kvercetin pa ni znan le po svojih antioksidativnih lastnostih, temveč naj bi deloval tudi protivnetno, preprečeval srčno-žilne bolezni, zniževal krvni tlak itd. Poleg številnih pozitivnih lastnosti ima kvercetin manjšo pomanjkljivost, namreč slabo je topen v vodi. Teoretično smo preučili, da bi tvorba vključitvenega kompleksa kvercetina z β ciklodekstrinom povzročila povečanje stabilnosti in izboljšanje topnosti kvercetina v vodi. Predpostavili smo, kako bi z metodo kompleksacije z izpodrivanjem molekule metiloranža z molekulo kvercetina indirektno določili konstanto stabilnosti brezbarvne molekule kvercetina. β-ciklodekstrin ima zaradi svoje edinstvene strukture sposobnost tvorbe vključitvenega kompleksa še s številnimi drugimi gostujočimi molekulami, med drugim tudi z zelo znanim indikatorjem metiloranžem. Mehanizem tvorbe kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin smo proučevali na osnovi spremembe absorbance raztopine metiloranža. Pripravili smo raztopine s koncentracijo metiloranža 2,5 · 10-5 M in koncentracijo β-ciklodekstrina od 1 · 10-3 M do 5 · 10-3 M. S spektrofotometrično metodo smo v kislem mediju pri 20 °C določili konstanto stabilnosti kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin, ki je znašala (247 ± 22) M-1. Iz absorpcijskih spektrov smo ugotovili, da je sprememba stopnje obarvanosti raztopine sorazmerna s koncentracijo β-ciklodekstrina v raztopini metiloranža. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je tvorba kompleksa metiloranž/β-ciklodekstrin izboljšala fizikalno-kemijske lastnosti metiloranža, ter predvidevamo, da bi z eksperimenti potrdili tudi izboljšanje lastnosti kvercetina kot posledico tvorbe vključitvenega kompleksa kvercetin/β ciklodekstrin.
Keywords: β-ciklodekstrin, metiloranž, kvercetin, vključitveni kompleks, konstanta kompleksacije, absorbanca
Published: 08.10.2020; Views: 148; Downloads: 36
.pdf Full text (2,35 MB)

2.
Turistični kompleks Manjača
Maja Lukić, 2020, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela je zasnova turističnega kompleksa ob jezeru Manjača v Bosni in Hercegovini. V teoretskem delu je obravnavana splošna tema turizma v Bosni in Hercegovini. Izdelane so analize širšega in ožjega območja obravnave, na katerih temelji projektni del. Prostorske in programske intervencije so zasnovane glede na potenciale in potrebe na podlagi analize tradicionalnih elementov arhitekture ter glede na značilnosti same lokacije. Projektni del obsega zasnovo osrednjega nadkritega dela ob jezeru z recepcijo, gostinskim objektom, objektom za izposojo športne opreme ter sanitarijami. Nedaleč stran je zasnovana ureditev avtokampa s priključki za avtodome in servisnim objektom. Južno od jezera je zasnovano turistično naselje s počitniškimi hiškami. Vse ureditve povezuje sistem poti in zunanjih ureditev. Ureditev ob jezeru Manjača daje programski in prostorski okvir za razvoj rekreacijskega, adrenalinskega in etno turizma, ki bi oživil tudi širše območje obravnave. Zasnova turističnega kompleksa z dopolnilnimi dejavnosti sledi ciljem trajnostnega razvoja in nakazuje možnosti razvoja turizma v regiji.
Keywords: arhitektura, Manjača, tradicija, turistični kompleks, trajnostni razvoj
Published: 18.06.2020; Views: 461; Downloads: 102
.pdf Full text (30,38 MB)

3.
Turistični kompleks, Mežica
Anej Lešnik, 2020, master's thesis

Abstract: Mežica je v drugi polovici prejšnjega stoletja veljala za turistični center letnih in zimskih športov. Hotel in smučišče z dvema vlečnicama in sedežnico sta predstavljala osnovno turistično infrastrukturo, ki pa je s časom začela propadati in prihod turistov je počasi usahnil. V zadnjih letih sledimo porastu števila turistov, ki jih zanimajo tudi nove oblike turizma, Koroška z Mežico pa je soočena s pomanjkanjem turističnih kapacitet. V magistrskem delu smo na zapuščenem območju nekdanje postaje sedežnice na robu mesta Mežica zasnovali nov turistični kompleks, ki bi gostom ponudil izhodiščno točko za raziskovanje pestre ponudbe kraja in krajine. Poleg nastanitvenih kapacitet in gostinske ponudbe obsega še velnes center z bazeni, masažni salon in fitnes. Sodobno zasnovani turistični kompleks se vklaplja v morfološko celoto grajenega mestnega tkiva in se z izbiro materialov odziva na prvine tradicionalne gradnje.
Keywords: arhitektura, turizem, turistični kompleks, Mežica
Published: 04.02.2020; Views: 588; Downloads: 190
.pdf Full text (149,88 MB)

4.
Fotokemijska razgradnja barvila ob prisotnosti manganovega kompleksa vezanega na celulozo
Katja Ribič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je obravnanvana problematika fotokemijske razgradnje barvila Reactive Blue 4. Fotokemijsko razgradnjo smo izvajali z naprednim oksidacijskim postopkom UV/H2O2 - ob prisotnosti manganovega kompleksa (MnTACN) vezanega na celulozni nosilec. Glavni namen tega postopka je bil, da smo v čim krajšem času dosegli razbarvanje barvila ob dodatku celulozne tkanine, na katero smo predhodno na različne načine vezali MnTACN. Za vzorec tkanine obdelan s kompleksom MnTACN pri katerem smo dosegli najboljše rezultate razbarvanje smo izvedli še ponovljivost razbarvanja. Izvedli smo tudi izračun stroškov AOP postopka.
Keywords: manganov kompleks MnTACN, fokokemijska razgradnja UV/H2O2, barvilo Reactive Blue 4, nosilec tkanina, razbarvanje.
Published: 09.12.2019; Views: 345; Downloads: 38
.pdf Full text (3,00 MB)

5.
Urbanistična rešitev območja Paromlina v Zagrebu ter projekt arhitekturne prenove kompleksa v centralno mestno knjižnico
Petar Novak, 2018, master's thesis

Abstract: V namenski rabi mestnega načrta Zagreba – Generalni urbanistični plan (GUP) mesta Zagreb – je za območje industrijskega kompleksa nekdanjega Paromlina predvidena M2, kar pomeni mešano uporabo s poudarkom na javne dejavnosti. Najnovejša iniciativa mestnega sveta je, da se na območje Paromlina umesti centralna mestna knjižnica mreže Knjižnice grada Zagreba (KGZ), za kar je v bližnji prihodnosti predviden tudi javni natečaj. Lokacija se nahaja v centru Zagreba in je oddaljena 1,1 km od osrednjega mestnega trga. Danes je Paromlin “ujet” med Glavno železniško postajo na severni in Koncertno dvorano Vatroslava Lisinskega na južni strani, in je na vzhodu prostor tudi v neposrednem stiku z največjim industrijskim kompleksom v samem središču mesta, TŽV Janko Gredelj, ki prav tako čaka svojo urbano transformacijo. Območje pokriva 3,17 ha površine in se na zahodni strani dotika glavne kulturne osi mesta, ki je predvidena kot podaljšek vzhodnega dela pomembne zelene poteze historičnega dela mesta – “Lenucijeve podkve”. Eno od glavnih vprašanj za to lokacijo je, kako lahko danes povezujemo dve mesti oziroma funkcije tradicionalnega in novega centra, ločenih z železniško progo. Urbanistični del magistrskega dela spoštuje obstoječi načrt in daje predlog možnega dokončanja na delu severno od Paromlina in območju vzdolž proge ter prikazuje možne učinke takega urbanističnega predloga v okviru združevanja urbanega tkiva Donjega grada in dela južno od proge. Arhitekturni del naloge predstavlja vizijo prostorskega razvoja predmetnega območja s poudarkom na umeščanje nove centralne stavbe KGZ-ja v novozasnovani urbanistični kontekst. Osnovni cilj je preizkusiti možnosti transformacije zanemarjenega območja v samem središču mesta v prostor intenzivnega javnega življenja z dominantnimi javnimi vsebinami.
Keywords: arhitektura, urbanizem, prenova, mestna knjižnica, KGZ, industrijsko območje, kompleks, železnica, Paromlin, Zagreb
Published: 04.10.2018; Views: 484; Downloads: 147
.pdf Full text (75,47 MB)

6.
Vplivi strižne napetosti toka krvi na endotelij karotide
Manja Sluga, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu najprej sistematično predstavimo poznane mehanizme zaznavanja strižne napetosti, njihov vpliv na endotelij karotide in drugih arterij ter vlogo poznanih mehanizmov na produkcijo dušikovega oksida (NO). Ključni mehanosenzorni kompleksi, ki se aktivirajo ob spremembah strižne napetosti in ki sprožajo različne signalne poti v endotelnih celicah, so ionski kanali, receptorji tirozin kinaze, G-proteini, kaveole, adhezijski proteini, citoskelet, glikokaliks in primarne migetalke. Večjo pozornost v nalogi posvetimo tudi opisom mehanosenzornega kompleksa medceličnih stikov, ki mu je v zadnjem času pripisana vedno večja vloga pri mehanotransdukciji strižne napetosti in aktivaciji anti-aterosklerotičnih signalnih poti. V nadaljevanju obravnavamo matematični model, ki kot mehanotransduktorje vključuje ionske kanale, integrine in receptorje, povezane z G-proteini. Model ovrednotimo z namenom ugotavljanja njegove zmožnosti za reprodukcijo relevantnih izmerjenih podatkov produkcije NO. Ugotovitve primerjamo še z drugim modelom, ki upošteva vpliv zgolj dveh mehanoreceptorjev (integrinov in receptorjev, povezanih z G-proteini), toda podrobneje opisuje vplive kompleksa kalcij/kalmodulin (Ca2+/CaM), encima protein kinaza B (Akt) ter stresnega proteina (Hsp90) na aktivnost encima endotelijska sintaza dušikovega oksida (eNOS). Za razliko od prvega modela drugi ne vključuje inhibitornih vplivov encima protein kinaza C (PKC) in nukleotida cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP) na aktivnost eNOS in kodacijo signala Ca2+. Modela sta skladna v tem, da v obeh primerih strižna napetost v endotelijski celici sproži produkcijo inozitol trifosfata (IP3), kar vodi do sproščanja Ca2+ iz znotrajceličnih shramb in do kodacije podobnih signalov Ca2+. V obeh modelih je odziv produkcije NO na strižno napetost dvofazen, pri čemer je za pojav druge faze bistvenega pomena signalna pot, ki vključuje encima fosfoinozitid 3-kinazo (PI3K) in Akt. Oba encima imata ključno vlogo pri fosforilaciji encima eNOS, ki je potrebna za dosego njegove največje aktivnosti. Čeprav noben izmed modelov ni povsem popoln, pa vsak izmed njiju omogoča poglobljen in sistematičen vpogled v razumevanje kompleksnih biokemijskih procesov, ki jih lahko sproži strižna napetost v karotidi, in hkratno kvantitativno ovrednotenje pomembnosti posameznih signalnih poti in procesov.
Keywords: strižna napetost, endotelij, mehanotransdukcija, mehanosenzorni kompleks, dušikov oksid, matematični model
Published: 23.02.2018; Views: 909; Downloads: 142
.pdf Full text (1021,95 KB)

7.
Celostna prenova turističnega kompleksa, hotela Areh
Jaka Potočnik, 2017, master's thesis

Abstract: Pohorje predstavlja velik potencial v razvoju zimskega in letnega turizma. Območje hotela, ki ga ta naloga obravnava, predstavlja velik potencial za regeneracijo in nadaljnji razvoj območja. S pomočjo celostne prenove bomo dosegli boljše pogoje za razvoj turizma na območju Ruškega Pohorja. S pomočjo analiz tipologije smučarskih hotelov, kvalitetnih primerov iz prakse ter analize novih trendov visokogorskega turizma smo postavili okvirna programska izhodišča za snovanje novega trajnostnostnega hotela. Ugotovili smo, da sodobni smučarski hoteli potrebujejo raznoliko hotelsko ponudbo, kajti le tako lahko uspešno poslujejo skozi celotno leto. Podrobno smo preučili obstoječe stanje hotela. Spoznali smo, da je arhitektura potrebna temeljite prenove. Zato smo se odločili za prenovo, ki bo ohranila le glavne konstrukcije hotela. V projektnem delu magistrske naloge smo zasnovali objekt, ki sledi sodobnim trendom trajnostne gradnje in istočasno upošteva lokalni kontekst, kar predstavlja eno izmed poglavitnih izhodišč naše arhitekture. V zaključku smo spoznali, da je mogoče s pomočjo večje in temeljitejše prenove ter dobrim premislekom ustvariti arhitekturo, ki bo predstavljala novo turistično točko na Ruškem Pohorju in izboljšala razvoj turizma na Pohorju.
Keywords: hotel, prenova, turistični kompleks, obnova, energetska učinkovitost, trajnostna arhitektura, trajnostnost, Pohorje
Published: 13.09.2017; Views: 1083; Downloads: 324
.pdf Full text (59,15 MB)
This document has many files! More...

8.
V OZADJU SPOLNEGA DIMORFIZMA: TRETJI SPOL KOT DRUŽBENO-KULTURNI KONSTRUKT
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom V ozadju spolnega dimorfizma: tretji spol kot družbeno-kulturni konstrukt je opisana totalnost spolnega fenomena, ki je obravnavan v okviru različnih kulturnih svetov oz. z vidika medkulturne variabilnosti tega fenomena. Temeljni namen diplomskega dela je preseči absolutnost in samoumevnost vedno znova prikazanega binarnega vzorca spola oz. spolnega dimorfizma, ki se v kontekstu zahodne kulturne miselnosti vedno znova poudarja. V zahodnih kulturah se kot »normalna« in »naravna« priznavata le moška in ženska spolna kategorija. V nature-nurture razpravi smo s tem namenom prikazali pomen vpliva kulturnih determinant na spolne razlike in njihovo medkulturno variabilnost. Opredelili smo dojemanje in strukturiranje spola v okviru dualistične spolne norme, kot njeno protiutež pa smo v medkulturni primerjavi raziskali različne kulturne skupine (ljudstva), ki v okviru svoje spolne konstrukcije priznavajo sistem multiplih spolnih kategorij. Proučevali smo različne in specifične spolne fenomene, ki so splošno priznane kategorije spolnega sistema, kot so: berdaches v ameriških indijanskih družbah, fa'afafine na Samoi, zaprisežene device na jugovzhodnem Balkanu, bissuje na J. Sulavesiju (Indonezija), muxe v Mehiki in hidžre v Indiji in Pakistanu. Navedeni primeri pričajo o različnem dojemanju in strukturiranju koncepta spola ter s tem povezane spolne identitete in spolnih vlog glede na različna kulturna okolja in kulturno pogojeno socializacijo. Ravno zaradi pomena primarne socializacije pri strukturiranju spola smo raziskali njen pomen pri sprejemanju in oblikovanju spolne identitete z vidika psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja in razvojno kognitivne teorije. V okviru socializacije smo se dotaknili tudi pojava fluidnosti in netradicionalnosti spolnih identitet, ki se vsaj navidezno dopuščajo v okviru zahodnih postmodernih družb. S tem namenom smo opisali pojav interseksualnosti, transseksualnosti, homoseksualnosti in metroseksualnosti ter nazorno prikazali, zakaj se kljub pojavnosti teh različnih spolnih identitet še vedno vztraja pri tradicionalni spolni dihotomiji in heteroseksualni spolni usmeritvi. Kategorijo spola in njeno dojemanje, konstruiranje in razlaganje smo prikazali kot medkulturno variabilni pojav. Tako kot v sklopu naše kulture obstajata dve uradno priznani spolni kategoriji lahko z isto mero verodostojnosti v drugih kulturah priznavajo še tretjo, četrto ali peto spolno kategorijo. Ljudje gledamo vsak kulturni svet skozi očala svoje kulture ter ga tako tudi razumemo in interpretiramo, kar pa še ne pomeni, da je to edina pravilna izbira oz. možnost. To je le naš vidik, obstaja pa jih vsaj toliko, kot je na svetu različnih kultur.
Keywords: spol, biološki spol, družbeni spol, seksualnost, spolne razlike (nature-nurture razprava), spolna identiteta, spolne vloge, spolni stereotipi, družbeno-kulturna konstrukcija spola, spolni dimorfizem, tretji spol, multiple spolne kategorije, medkulturna primerjava, socializacija, psihoanalitične teorije, teorije socialnega učenja, kognitivna razvojna teorija, sprememba spola, interseksualnost, transseksualnost, homoseksualnost, metroseksualnost, matriarhat, prisilna heteroseksualnost, Ojdipov kompleks.
Published: 29.08.2016; Views: 1380; Downloads: 291
.pdf Full text (3,23 MB)

9.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Keywords: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Published: 19.07.2016; Views: 1099; Downloads: 193
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju x
Tina Horvat, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili dva ključna pojma, ki sta zelo pomembna za dobro delo zaposlenih v turističnem sektorju. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili pojma motivacija in zadovoljstvo. V sklopu motivacije smo opredelili zakonitosti motivacije, temeljni motivacijski proces, teorije motivacije ter motivacijske dejavnike. V sklopu zadovoljstva pa smo opredelili oblike zadovoljstva, pravila zadovoljstva, dejavnike in posledice zadovoljstva ter nezadovoljstvo pri delu. Empirični del magistrske naloge smo razdelili na tri dele. V prvem smo predstavili turizem in njegove značilnosti ter v sklopu tega opredelili pojma turist in obiskovalec. Potem smo opredelili termalni turizem, njegove glavne značilnosti in povzeli značilnosti različnih termalnih voda. V drugem delu smo predstavili podjetje x, njegovo zgodovino, glavne značilnosti, med katere spada njihova osnovna in dodatna ponudba. V tretjem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo o motiviranosti in zadovoljstvu zaposlenih pri delu. Pri tem smo izpostavili ključne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in na motiviranost zaposlenih. Na podlagi vrnjenih in izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo naredili analizo podatkov, katero smo tudi grafično prikazali v programu Microsoft Office Excel. V zadnjem delu magistrske naloge pa smo povzeli pridobljene rezultate in zapisali naše ugotovitve. Z rezultati raziskave lahko podjetje izboljša svoj odnos z zaposlenimi in kakovost dela, zviša zadovoljstvo ter tako zviša splošno uspešnost podjetja.
Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, zadovoljstvo, ključni dejavniki zadovoljstva, termalni kompleks, turizem, anketni vprašalnik, zadovoljstvo in motiviranje zaposlenih.
Published: 07.01.2016; Views: 2670; Downloads: 968
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica