1. Boks in moralna vzgoja : magistrsko deloTimotej Pučko, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali vadba boksa in trener boksa vplivata na moralo in moralne vrednote, ter ugotoviti pomembnost vloge boksa v kulturni in družbeni zgodovini starega veka in sodobne zgodovine. Metodologija je sestavljena iz teoretičnega raziskovanja, analize pisnih virov in kvantitativne raziskave s tremi vprašalniki: vprašalnik o boksu, YSVQ-2 (Lee idr., 2008) in MCT (Lind, 2014). Za statistično analizo podatkov smo uporabili program SPSS. V raziskavi je sodelovalo 104 boksarjev in boksark iz osmih slovenskih boksarskih klubov. Spoznali smo, da je boks imel in ima pomembno vlogo v kulturni in družbeni zgodovini. Niti starost, čas treniranja in pogostost treniranja boksa na teden ne vplivajo na moralno kompetentnost in moralne vrednote boksarjev. Udeleženci so poročali o pozitivni spremembi v moralnem vedenju in presojanju po začetku treniranju boksa ter večina (62,6 %) jih spada v skupino z nizko moralno kompetentnostjo, medtem ko 16,2 % boksarjev izkazuje visoko moralno kompetentnost. Najpomembnejši lastnosti in posledici vadbe boksa sta disciplina in samonadzor, ki sta temelja moralne vzgoje. Avtoriteta, vzgled in prenos vrednot ter moralno vzdušje so pomembna sredstva boksarskega trenerja za moralno vzgojo.
Keywords: boks, morala, moralna vzgoja, moralne vrednote, moralna kompetentnost
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 223; Downloads: 65
 Full text (3,05 MB) |
2. Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklicaFrida Golja, 2024, master's thesis Abstract: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Keywords: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 420; Downloads: 70
Full text (2,03 MB) |
3. Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko deloKarmen Vrenko, 2023, master's thesis Abstract: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Keywords: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 420; Downloads: 71
Full text (1,13 MB) |
4. Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko deloPija Samec, 2022, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej.
V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili.
Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe.
Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Keywords: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 967; Downloads: 168
Full text (1,74 MB) |
5. Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra NakloMartina Kramarič, 2020, master's thesis Abstract: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni.
Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo.
Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni.
Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Keywords: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Published in DKUM: 14.12.2020; Views: 987; Downloads: 112
Full text (3,17 MB) |
6. Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoliNatalija Palko, 2020, master's thesis Abstract: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo.
V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 3110; Downloads: 823
Full text (878,64 KB) |
7. Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domuTess Repič, 2018, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m..
Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Keywords: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1324; Downloads: 278
Full text (772,53 KB) |
8. Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razreduMojca Remic, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv bralne motivacije na otrokov govorni razvoj v 1. razredu predstavljamo teoretične vsebine s področja otrokovega govornega razvoja in bralne motivacije. Otroci vstopijo v osnovno šolo z različno stopnjo govorne kompetentnosti in različno stopnjo bralne motivacije, njuna povezava predstavlja predmet našega raziskovanja. V empiričnem delu podamo rezultate raziskave, v katerih smo predstavili, kako stopnja bralne motivacije vpliva na otrokovo govorno kompetentnost. Raziskavo smo izvedli s petnajstimi učenci prvega razreda v sredini šolskega leta. Bralno motivacijo smo izračunali s pomočjo rezultatov Vprašalnika bralne motivacije za mlajše učence, rezultatov Ček liste Naslovov splošno priljubljenih otroških knjig in slikanic in števila izposojenih knjig v šolski knjižnici. Za preverjanje govorne kompetentnosti smo uporabili nestandardiziran test pripovedovanja zgodbe Kraljična na zrnu graha. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da bralna motivacija vpliva na število uporabljenih besed, število različnih besed, povprečno dolžino povedi, vrste povedi, število opisov dogodkov, število opisov mentalnih stanj junakov in stopnjo koherentnosti pripovedovanih zgodb. Skoraj pri vseh teh merilih zaznavamo statistično značilne razlike glede na različne stopnje bralne motivacije. Skupno rezultati kažejo, da učenci z višjo bralno motivacijo dosegajo višje rezultate pri preverjanju njihove govorne kompetentnosti.
Keywords: govorni razvoj, bralna motivacija, govorna kompetentnost
Published in DKUM: 11.04.2018; Views: 1806; Downloads: 191
Full text (1,60 MB) |
9. Temperament v povezavi s socialnim vedenjem predšolskih otrokTjaša Rola, 2017, master's thesis Abstract: Temperament predstavlja pomemben dejavnik v razvoju socialnega vedenja otroka. V veliki meri je biološko osnovan, vendar je tudi od okolja in naše dejavnosti odvisno, kako se bo določena lastnost razvijala in izražala. Predšolsko obdobje je tisto, ko se lahko še veliko stori v smeri razvoja, zato je pomembno, da v tem obdobju otroke podpiramo v tistih značilnostih, ki se povezujejo s pozitivnimi izidi ter poskušamo preprečevati razvoj tistih, ki se povezujejo z negativnimi. Namen našega magistrskega dela je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili s t. i. Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok (SV-O) in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu (CBQ). V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev, ki obiskujejo enega izmed petih vključenih vrtcev. Rezultati so pokazali tendence, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar povezanost ni bila statistično pomembna. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa mogli potrditi statistične pomembnosti povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Rezultati so pokazali, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in z le eno od dveh lestvic interakcije z odraslimi, in sicer s sodelovanjem; s samostojnostjo se ne povezuje statistično pomembno. Pokazala se je tudi zelo visoka negativna povezanost med ponotranjenjem težav in samostojnostjo. Prav tako je ugotovljeno, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v agresivnosti, kažejo pa se določene tendence v smeri trditve, da otroci, ki so pričeli obiskovati vrtec pred manj kot enim letom, izkazujejo več težav v splošnem prilagajanju kot otroci, ki obiskujejo vrtec več kot eno leto, vendar pa razlike med skupinama niso statistično pomembne. Izsledki raziskave so pomembni predvsem za identificiranje učinkovitih intervencij za otroke, ki imajo predispozicije za razvoj težav v socialnem razvoju zaradi svojih temperamentnih značilnosti.
Keywords: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci, pozunanjenje težav, ponotranjenje težav, prizadevni nadzor, socialna kompetentnost
Published in DKUM: 13.12.2017; Views: 2122; Downloads: 286
Full text (1,41 MB) |
10. Socialni odnosi med romskimi otroki in drugimi vrstniki v vrtcuMaruša Kolar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil osvetliti problematiko sprejemanja romskih otrok v vrstniški skupini v vrtcu. Medosebni odnosi in socialna interakcija romskih otrok z vzgojitelji in vrstniki so odvisni predvsem od okolja, v katerem se nahajajo. Ko so izkušnje otrok v socialnem okolju spodbudne in prijetne, se počutijo sprejete in so posledično uspešnejši. V empiričnem delu smo analizirali socialne interakcije pri vzpostavljanju medosebnih odnosov med romskimi otroki in njihovimi vrstniki na področju proste igre, druženja in konfliktov ter raziskovali stopnjo socialne in emocionalne kompetentnosti romskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 30 vzgojiteljev, ki so ocenjevali opazovane parametre. Rezultati kažejo, da so pri prosti igri težave pri komunikaciji med romskimi otroki in drugimi vrstniki, pri druženju z vrstniki romski otroci občasno doživljajo pozitivne izkušnje, ti otroci tudi redko oziroma občasno izražajo socialno in emocionalno kompetentnost. Na podlagi pridobljenih rezultatov predlagamo vključitev romskih pomočnikov v vseh vrtcih, kjer so prisotni Romi, dodatna izobraževanja za vzgojitelje in ostale strokovne delavce, spoznavanje z romsko kulturo in predstavitev le-te v izobraževalnih ustanovah. Z nalogo želimo posredno opozoriti tudi na pomen aktivnega vključevanja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev ter staršev otrok v reševanje problematike vzpostavljanja enakovrednih medosebnih odnosov med Romi in njihovimi vrstniki v vrtcu.
Keywords: romski otroci, vrstniški odnosi, predšolska vzgoja, socialni odnosi, emocionalna kompetentnost, inkluzija
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2451; Downloads: 325
Full text (677,75 KB) |
