1. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Keywords: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Published in DKUM: 02.04.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (894,75 KB) |
2. Kompetence vodij v izbranem podjetjuAmela Kazić, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju.
Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali.
Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj.
Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Keywords: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 958; Downloads: 181
Full text (1,35 MB) |
3. VPLIV VODENJA NA ORGANIZACIJSKO VZDUŠJEŽiga Hočevar, 2011, undergraduate thesis Abstract: Dobro vodenje je bistveno za uspeh vsakega podjetja. Prav tako je za uspeh bistvenega pomena tudi organizacijsko vzdušje, saj le zadovoljni zaposleni, med katerimi vladajo tudi dobri odnosi, lahko delujejo dobro in v prid podjetju. Vodja s svojimi vodstvenimi kompetencami, torej z zgledom, znanjem in védenjem v veliki meri vpliva na organizacijsko vzdušje, na način, kako zaposleni občutijo, doživljajo in vrednotijo organizacijo.
V teoretičnem delu diplomskega dela definiramo ključne pojme, kot so organizacijsko vzdušje, zadovoljstvo zaposlenih, vodenje, kompetence vodij, ter dimenzije organizacijskega vzdušja. Nato definiramo še ključne vodstvene kompetence ter pokažemo, kako kompetentno vodenje vpliva na organizacijsko vzdušje.
Namen diplomskega dela je dokazati, da se vpliv vodenja na vzdušje od organizacije do organizacije razlikuje. V empiričnem delu to tudi dokažemo, in sicer v primerjavi dveh podjetij.
Osnovna hipoteza, ki jo preverjamo s statističnimi domnevami, se glasi 'Vpliv kompetentnosti za vodenje na organizacijsko vzdušje med zaposlenimi se v podjetjih Merkur in Mercator razlikuje'. Za analizo si izberemo določene kompetence, ki jih vključimo v statistične domneve in v anketni vprašalnik, ki ga izpolnijo zaposleni v obeh podjetjih.
Statistična analiza anketnih vprašalnikov pokaže, da zaposleni v podjetju Merkur pripisujejo kompetencam vodilnega večji vpliv na organizacijsko vzdušje, kot ga kompetencam svojega vodilnega pripisujejo v podjetju Mercator. Glede na statistično analizo podatkov pa hipoteze v celoti vendarle ne moremo potrditi, saj pri vseh statističnih domnevah ne obstajajo statistično značilne razlike med podjetjema.
Statistično pomembne razlike med podjetjema se pokažejo pri kompetencah inovativnost in iniciativnost, motivacija in zavzetost ter medosebni odnosi, zato lahko postavljeno hipotezo pri teh kompetencah potrdimo, zavrnemo pa jo pri kompetencah organiziranost, neposredno vodenje ter komuniciranje in informiranje.
Keywords: organizacijsko vzdušje, dimenzije organizacijskega vzdušja, vodenje, kompetence vodij, zadovoljstvo zaposlenih.
Published in DKUM: 21.12.2011; Views: 2240; Downloads: 219
Full text (1,30 MB) |
