1. Učinek glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu : magistrsko deloInes Mohorko, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo predstavili raziskavo učinka glasbe na predšolskega otroka v prikritem kurikulumu. Predstavili smo učinke glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj, glasbeni razvoj in izražanje interesa na predšolske otroke.
V teoretičnem delu smo osvetlili pojem prikritega kurikuluma in dnevne rutine v vrtcu, vpliv glasbe na celostni razvoj otroka ter možnosti uporabe glasbe v posameznih elementih dnevne rutine, kot so prihod in odhod otrok, priprava na obrok, jutranji krog, prehodi med dejavnostmi, pospravljanje in počitek v vrtcu.
V raziskavi smo ugotovili pozitivne učinke glasbe na predšolske otroke. Otroci so ob izvajanju glasbenih vsebin pokazali pozitivne spremembe na področju socialno-čustvenega razvoja, glasbenega razvoja in izražanja interesa. Pri otrocih smo opazili napredek na konativnem področju in intenzivnejši napredek psihomotoričnih ter glasbenih sposobnosti.
Keywords: dnevna rutina, prikriti kurikulum, predšolski otroci, učinek glasbe, glasbene dejavnosti, kompetence
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 15; Downloads: 1
 Full text (1,66 MB) |
2. Trg dela po epidemiji v slovenijiŽiga Škrabl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Keywords: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 47; Downloads: 15
Full text (1,86 MB) |
3. Razvoj podjetniških kompetenc skozi socialno podjetništvoEma Lešnik Sajovic, 2023, undergraduate thesis Abstract: Socialno podjetništvo je relativno nov izraz, njegove začetke je možno zaznati že v davni zgodovini podjetništva. Ta način poslovanja omogoča podjetnikom, da živijo svoje življenje z namenom in se povezujejo z drugimi na osebni ravni. Daje jim tudi priložnost, da drugim zagotovijo dolgotrajno srečo in navdih.
V afriških državah, konkretno v državi Gambija, je veliko pomanjkanje podjetniških kompetenc pri posameznikih. To se odraža v slabi podjetnosti in nizki gospodarski razvitosti države. Razlog za to leži v nizki izobrazbi in revnem načinu življenja, z osredotočenostjo na preživetju.
Ugotovili smo, da socialno podjetje Za otroke sveta s pomočjo svojih prostovoljcev, ki sodelujejo pri izobrazbi otrok, vpliva na razvoj podjetniških kompetenc pri posameznikih.
Keywords: socialno podjetništvo, podjetniške kompetence, Društvo za otroke sveta, Gambija, Potuj kot prostovoljec, revščina
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 66; Downloads: 16
Full text (1,56 MB) |
4. Proučevanje vpliva podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere študentov : pregled dosedanjih empiričnih raziskavTanja Zdolšek Draksler, Karin Širec, 2014, review article Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v EU že več let narašča, zato so v politiki zaposlovanja mladi prioritetna skupina. Podjetniki ustvarjajo številna delovna mesta, zato je pridobitev podjetniških kompetenc in pozitivnih podjetniških namer v podjetniškem izobraževanju izrednega pomena. V članku je predstavljen pregled empiričnih raziskav, ki proučujejo vpliv podjetniškega izobraževanja na podjetniške namere študentov terciarnega izobraževanja. Raziskavam je skupno proučevanje podjetniških namer s sociološko-psihološkega vidika, z uporabo teorije načrtovanega vedenja. Članek zaključujemo s postavitvijo raziskovalnega modela za ugotavljanje vpliva podjetniškega izobraževanja na podjetniške kompetence in podjetniške namere študentov.
Keywords: izobraževanje, podjetništvo, kompetence, teorija, vedenje, raziskave, empirične raziskave
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 21; Downloads: 0 |
5. Razvijanje kompetenc študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v okviru opravljanja praktičnega pedagoškega usposabljanja : magistrsko deloAmadeja Lavrenčič, 2023, master's thesis Abstract: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne.
Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Keywords: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 74; Downloads: 20
Full text (2,41 MB)
This document has many files! More... |
6. Uporaba mobilne aplikacije Actionbound pri pouku izven učilnice pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole : magistrsko deloSara Jurovič, 2023, master's thesis Abstract: Izkustveno učenje je pristop, ki temelji na praktičnem delu in dejanskih izkušnjah ter spodbuja dejavno sodelovanje učencev pri reševanju problemov. Ta pristop učencem omogoča pridobivanje praktičnih spretnosti za boljše razumevanje in uporabo znanja v vsakdanjih situacijah. Ena izmed oblik izkustvenega učenja je učenje izven učilnice, ki vključuje pridobivanje znanja in izkušenj, na primer skozi terensko delo. Actionbound je mobilna aplikacija za prostorsko orientacijo in kartografijo, ki učiteljem omogoča oblikovanje vsebin v digitalnem okolju in uporabo teh izven učilnice. Namen magistrskega dela je bil načrtovati učno pot pri predmetu družba z uporabo aplikacije Actionbound in jo izvesti z učenci 5. razreda. V praktičnem delu smo najprej pregledali cilje iz učnega načrta za 5. razred, ki jih lahko realiziramo s pomočjo aplikacije Actionbound, nato smo na podlagi teh ciljev razvili in načrtovali dejavnosti in naloge v aplikaciji, ki smo jih povezali v obliko orientacijske učne poti po Šentjurju. S tem smo pri učencih razvijali tako sposobnost uporabe digitalnih zemljevidov kot tudi njihove digitalne kompetence.
Keywords: družba, pouk izven učilnice, digitalne kompetence, prostorska orientacija, mobilne aplikacije
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 37; Downloads: 18
Full text (12,71 MB) |
7. Spolna vzgoja v prikritem kurikulu vrtca : diplomsko deloTina Cvetko, 2023, undergraduate thesis Abstract: Spolna vzgoja se začne že v predšolskem obdobju otroka. V prikritem kurikulu vrtca se spolna vzgoja nanaša na vidike kurikula, iz katerih se otroci naučijo vedenja, vrednot, stališč in stereotipov vezanih na spolno vzgojo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine vezane na spolno vzgojo v prikritem kurikulu, hkrati pa so predstavljene človekove vrednote, moralna vzgoja in stereotipi vezani na spolno vzgojo predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov sestavljenega anketnega vprašalnika. Vzorec zajema vzgojitelje predšolskih otrok, podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, pridobljeni rezultati pa so bili obdelani s programom SPSS. V interpretaciji rezultatov je predstavljeno, ali so vzgojitelji ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da na področje spolne vzgoje sodita tudi ustrezna nega in higiena predšolskega otroka, ali pravilno poimenujejo dele spolovila ter ali se čutijo kompetentne za izvajanje predšolske spolne vzgoje v vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da so vzgojitelji dobro ozaveščeni o pojmu prikriti kurikul, da se največkrat spolna vzgoja pojavi pri negi in higieni predšolskega otroka, pri previjanju pa se večina vzgojiteljev izogiba poimenovanja spolnih organov. Večina vzgojiteljev se čuti delno kompetentnih za izvajanje spolne vzgoje v vrtcu.
Keywords: spolna vzgoja, prikriti kurikul, potrebe, moralna vzgoja, kompetence vzgojitelja
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 133; Downloads: 23
Full text (423,57 KB) |
8. Primerjava kompetenčno naravnanih didaktičnih trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo : magistrsko deloTim Klecker, 2023, master's thesis Abstract: Osnovno problemsko vprašanje primerjave kompetenčne naravnanosti trendov pri pouku geografije med Nemčijo in Slovenijo najprej obravnavamo z vidiki, ki izhajajo iz globalnega splošno-pedagoškega znanstvenega okvirja. V nalogi se v nadaljevanju poglabljamo v področje šolske geografije na ravni obveznega splošnega izobraževanja znotraj njenih diferenciranih didaktično-specifičnih okvirjev obeh držav. Konkretizacija preučevanja se v nalogi na eni strani nanaša na analizo, primerjavo in vrednotenje pedagoških razprav o implementaciji konceptov kompetenc v polje nemškega in slovenskega obveznega splošnega izobraževanja kot tudi njenih teoretičnih podlag, utemeljitev, klasificiranja, razmejevanja, geneze in razvoja ter vodilnih kompetenčnih usmeritev sodobne šole. Pod drobnogled vzamemo še učne rezultate obeh držav v raziskavi PISA in prikazujemo ključne ugotovitve, izhajajoče iz morebitnih učinkov šolskih reform z ozirom na kompetence. Na drugi strani v sferi geografskih predmetno specifičnih perspektiv obravnavane tematike prikažemo, kakšen je prispevek šolske geografije k izobraževanju in pridobivanju geografskih kompetenc ter preučujemo konkretne normativne rešitve umeščanja kompetenc za načrtovanje in izvajanje pouka geografije s slovenskimi in hessenskimi učnimi načrti oz. kurikuli. Delo zaključujemo z analizo, primerjavo in vrednotenjem učnih nalog izbranih učbenikov obeh dežel z vsebinami oz. temami, ki obravnavajo evropski prostor v kontekstu pridobivanja geografskih kompetenc.
Keywords: kompetence, pouk geografije, kompetenčna usmeritev, obvezno splošno izobraževanje, kurikularno načrtovanje
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 120; Downloads: 11
Full text (2,27 MB) |
9. Ključni dejavniki uspeha projektnega vodenja v multiprojektnem okoljuNatalija Brezarić, 2023, master's thesis Abstract: Danes je projektni menedžment prisoten na vseh področjih poslovanja. Številna podjetja in družbe poslujejo projektno ali delno projektno. V sodobnem in razvitem projektnem načinu poslovanja, ki deluje v multiprojektnem okolju, se podjetja soočajo s številnimi izzivi, spremembami in kriznimi situacijami, ki jih je treba ustrezno obvladati. V magistrskem delu smo raziskovali in analizirali ključne dejavnike uspeha projektnega vodenja v multiprojektnem okolju. Z osredotočanjem na ključne dejavnike uspeha je mogoče učinkovito in produktivno obvladovati in zmanjšati težave pri vodenju projektov v dinamičnem in kompleksnem okolju.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na osnovne značilnosti in karakteristike pojmov projekt in projektno vodenje. V nadaljevanju smo opredelili razliko med pojmoma menedžment in vodenje, nato pa smo izpostavili dva ključna pristopa vodenja projektov, in sicer klasičnega in agilnega. V okviru ključnih pristopov smo opisali značilne metode vodenja projektov, kot so: metoda slapov, PRINCE2, vodnik PMBOK, metoda kritične poti in model EFQM. Multiprojektno okolje definiramo kot zelo dinamično in kompleksno okolje, polno stalnih sprememb, različnih izzivov in zahtev. Od organizacij, ki delujejo projektno ali delno projektno, se pričakujejo inovativnost, hitra prilagodljivost, strokovnost in samostojnost. Za uspešno obvladovanje multiprojektnega okolja so potrebne določene kompetence vodje projekta in projektnega tima. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili matriko projektnega vodenja in opredelili izzive, s katerimi se organizacije soočajo pri vodenju projektov v multiprojektnem okolju. Velik pomen za doseganje uspešnosti projektnega vodenja imata identificiranje in analiziranje ključnih dejavnikov uspešnosti vodenja projektov v multiprojektnem okolju. Na uspeh ali neuspeh projektnega vodenja vplivajo s svojimi značilnostmi in lastnostmi raznovrstni zunanji in notranji dejavniki
V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljen in analiziran način projektnega vodenja ACT Skupine, ki izvaja številne projekte in aktivno deluje v multiprojektnem okolju. Skozi analizo projektnega poslovanja te organizacije smo presojali pomen uspešnega obvladovanja ključnih dejavnikov uspeha projektnega vodenja v tipičnem multiprojektnem okolju.
Keywords: projekt, projektno vodenje, multiprojektno okolje, ključni dejavniki uspeha, projektne kompetence.
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 293; Downloads: 49
Full text (4,63 MB) |
10. Retorika kot učiteljeva kompetenca in njen vpliv na sodelovanje s starši : magistrsko deloPatricija Pivec, 2023, master's thesis Abstract: Učiteljeva retorična kompetenca se nanaša na njegovo sposobnost učinkovite rabe
jezika in prepričljivih komunikacijskih tehnik za posredovanje informacij. To med drugim vključuje njihovo sposobnost uporabe različnih retoričnih sredstev, kot so metafore, analogije in prepričljivi argumenti, da bi pouk postal bolj privlačen in učinkovit. Učitelj z dobrimi retoričnimi spretnostmi uporablja jezik tako, da pritegne pozornost učencev ter jih navduši za učenje. Ključno je, da informacije in slog podajanja le-teh prilagodi poslušalcem ali učencem ali njihovim staršem. Učitelji, ki imajo dobro razvito retorično kompetenco, znajo jasno in učinkovito posredovati svoje ideje. Pri svojih govorih uporabljajo prepričljive argumente in retorična sredstva, s katerimi poslušalce prepričajo, da je določena tema pomembna in smiselna. Na splošno ima učiteljeva retorična kompetenca pomembno vlogo pri njegovi sposobnosti, da učinkovito pritegne poslušalce. Z učinkovito in prepričljivo rabo jezika pa lahko učitelj navduši tudi svoje učence, da prevzamejo aktivno vlogo pri svojem učenju in razvijejo vseživljenjski interes do učenja. V magistrski nalogi smo raziskali, kako retorika kot učiteljeva kompetenca vpliva na sodelovanje s starši. Raziskavo smo opravili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z učitelji razrednega pouka. Učitelji načeloma svoje sodelovanje s starši ocenjujejo kot uspešno, njihov odnos pa kot spoštljiv in iskren. Hkrati pa so pri deljenju izkušenj navedli številna nesoglasja in prepreke, ki se pojavljajo pri sodelovanju. Najpogosteje se pojavljajo težave zaradi ocenjevanja, kadar imajo starši prevelika ali premajhna pričakovanja. Učiteljem primanjkuje znanja s področja retorike, za svoje neznanje večinoma izpostavljajo neustrezno izobraževanje v času študija. Nekateri učitelji so zato izbrali tudi različna individualna izpopolnjevanja na področju retorike, drugi pa so znanje pridobili skozi leta in leta izkušenj. Večina učiteljev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da je izobraževanje s področja retorike za učitelje dobrodošlo. Drugi menijo, da je nujno zgolj za učitelje na začetku njihovega poklica. Izboljšanje njihovega znanja bi bilo možno z dodatnimi izpopolnjevanji, ki se osredotočajo na komunikacijske strategije in sodelovanje s starši. Usposabljanja lahko
učiteljem omogočajo izboljšati komunikacijske spretnosti, spoznati različne učne stile in razviti strategije za različne skupine učencev. Za izboljšanje sodelovanja pa bi morali učitelji starše tretirati kot sebi enakovredne sogovornike. Spoštljiva in strokovna komunikacija pa lahko pomaga zgraditi močan in pozitiven odnos med šolo in domom.
Keywords: Retorika, retorika v izobraževanju, učitelj, kompetence, komunikacija, starš v edukacijskem sistemu.
Published in DKUM: 22.06.2023; Views: 197; Downloads: 52
Full text (2,12 MB) |
