1. Primerjava dveh merskih postopkov za spremljanje razvoja gibalnih kompetenc v zgodnjem otroštvu : diplomsko deloZala Rezar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 522; Downloads: 76
 Full text (1,78 MB) |
2. Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko deloLana Koželj, 2023, master's thesis Abstract: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo.
Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Keywords: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 365; Downloads: 49
Full text (1,07 MB) |
3. Stališča učiteljev do vključevanja digitalnega opismenjevanja v pouk na razredni stopnji : magistrsko deloAnja Senekovič, 2023, master's thesis Abstract: Razvoj tehnologije v zadnjem desetletju je močno zaznamoval tudi izobraževanje, zaradi česar je izjemno pomembno postalo digitalno opismenjevanje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili ključne kompetence za vseživljenjsko učenje ter podrobneje opredelili informacijsko in digitalno pismenost. Opisali smo oblike in načine vključevanja IKT in digitalnega opismenjevanja v osnovnih šolah, pojasnili njihove prednosti in pomanjkljivosti, navedli nekaj smernic za uvajanje IKT v pouk in na koncu predstavili tudi nekaj pomembnejših projektov s tega področja v izobraževanju.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, in zbrali podatke na vzorcu 145 učiteljev razredne stopnje v osnovnih šolah. Želeli smo ugotoviti, ali učitelji vključujejo digitalno opismenjevanje v pouk na razredni stopnji osnovne šole, kako pogosto ter katere vsebine posredujejo učencem. Prav tako smo preverjali stališča in pričakovanja učiteljev do digitalnega opismenjevanja učencev in uporabe IKT pri pouku, in ali se učitelji opredeljujejo kot strokovno dovolj usposobljene za to področje.
Keywords: digitalna pismenost, digitalna kompetenca, digitalna tehnologija, stališča učiteljev
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 499; Downloads: 168
Full text (2,41 MB) |
4. Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori : diplomsko deloZala Šešerko, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Keywords: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 564; Downloads: 107
Full text (894,45 KB) |
5. Izdelava kompetenčnih profilov za izbrana delovna mesta v Organizaciji XŽana Rubido, 2021, master's thesis Abstract: V teoretičnem in empiričnem delu smo preučevali področje kompetenc in kompetenčnih profilov. Najprej smo na kratko omenili sistemizacijo in analizo dela. Nato smo opredelili kompetence in z njimi povezane temeljne pojme. V nadaljevanju smo predstavili sestavine kompetenc, razvrščanje kompetenc, model ledene gore, merjenje kompetenc in management kompetenc. Opisali smo tudi kompetenčne modele in profile ter navedli razloge za uvajanje kompetenčnega pristopa.
V empiričnem delu smo v izbrani organizaciji izvedli raziskavo med 139 zaposlenimi. Zaposleni so bili preko elektronskih naslovov pozvani k sodelovanju pri raziskavi, ki je bila izvedena s pomočjo spletnega anketiranja. Odziv je bil 57 %. Na podlagi analize odgovorov anketirancev smo izdelali kompetenčne profile za izbrana delovna mesta, torej za delovno mesto Kadrovik VII/2-II (sodelavka za kadre), Svetnik v pravosodju (vodja projektov) in Sodni zapisnikar V-I (sodna zapisnikarica), kar je bil tudi glavni namen zaključnega dela.
Pri preverjanju povprečij pričakovanih in dejanskih kompetenc smo ugotovili, da so odstopanja med njimi zelo majhna. Poleg tega smo še ugotovili, da se anketiranci zavedajo pomena kompetenčnih profilov. Nihče od njih ni navedel, da so ti popolnoma neuporabni; kar 66 % anketirancev je mnenja, da so kompetenčni profili uporabni.
Menimo, da bodo izdelani kompetenčni profili v pomoč vodjem služb in kadrovikom pri kadrovskih procesih (npr.: pri pridobivanju kadra, identifikaciji selekcijskih meril za razgovore, pri zaposlovanju najboljših posameznikov, usposabljanju zaposlenih, načrtovanju njihove kariere …) ter pri motiviranju in razvoju zaposlenih.
Keywords: kompetenca, kompetenčni profil, organizacija, analiza dela, zaposleni
Published in DKUM: 23.11.2021; Views: 945; Downloads: 80
Full text (2,51 MB) |
6. Medkulturna vzgoja na razredni stopnji in medkulturne kompetence bodočih učiteljev : magistrsko deloSaša Nemec Tahirović, 2021, master's thesis Abstract: Medkulturna vzgoja in izobraževanje učenca razvija v posameznika, ki ohranja svojo kulturno identiteto, hkrati pa spoštuje in se povezuje s pripadniki tuje kulture, razvija svojo splošno medkulturno zmožnost in pridobiva medkulturne kompetence za boljše delovanje v sodobni družbi (Sedmak in Ženko, 2010). Učitelj ima tako pri medkulturni vzgoji in izobraževanju odločilno vlogo. V magistrskem delu predstavljamo empirično raziskavo o medkulturni občutljivosti in posedovanju medkulturnih kompetenc bodočih učiteljev. Raziskava je bila izvedena med 111 študenti Pedagoške fakultete, smeri Razredni pouk v šolskem letu 2020/21. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba medkulturnosti in občutljivost vprašanih, vpliv medkulturne vzgoje in izobraževanja, medkulturne kompetence, izobraževanje bodočih učiteljev in dejansko stanje vključevanja teh vsebin v osnovnih šolah ter metode dela. Rezultati raziskave so pokazali da bodoči učitelji v večini razumejo pojem medkulturnost in le tega dojemajo kot sodelovanje med pripadniki različnih kulturnih skupin. Anketirani učitelji so medkulturno občutljivi in se strinjajo, da imata medkulturna vzgoja in izobraževanje velik življenjski vpliv. Iz rezultatov je še razvidno, da anketirani študentje razumejo vlogo medkulturno kompetentnega učitelja in sebe ocenjujejo kot takšne, čeprav se več kot polovica v času študija ni medkulturno izobraževalo. Študentje čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju. Študentje prav tako menijo, da se pri predmetih družba in spoznavanje okolja ne zajema dovolj ciljev iz področja medkulturnosti, prav tako pa velika večina ni zaznala obravnave vsebin medkulturnosti v okviru njihovega praktičnega usposabljanja.
Keywords: medkulturnost, kompetenca, družba, vzgoja, izobraževanje, osnovna šola
Published in DKUM: 17.11.2021; Views: 1112; Downloads: 143
Full text (1,97 MB) |
7. Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagogeLea Špende, 2020, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti.
V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša.
V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc.
V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Keywords: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Published in DKUM: 02.03.2021; Views: 1590; Downloads: 208
Full text (1,21 MB) |
8. Kompetence vodje pasjega hotelaKatja Podgoršek, 2020, master's thesis Abstract: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Keywords: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Published in DKUM: 14.01.2021; Views: 956; Downloads: 108
Full text (1,43 MB) |
9. Kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra NakloMartina Kramarič, 2020, master's thesis Abstract: Vloge, ki jih imajo zaposleni v projektni pisarni Biotehniškega centra Naklo, določajo vsebino in delovne naloge njihovega dela. Ob tem je širina kompetenc zaposlenih zelo obsežna in močno razpršena. V magistrskem delu se osredotočamo na t.i. poklicne kompetence in s pomočjo teorije in raziskave identificiramo in definiramo poklicno generične kompetence, ki so značilne vsem delovnim mestom v projektni pisarni in poklicno specifične kompetence, ki so značilne za posamezna delovna mesta v projektni pisarni.
Z določitvijo in opisom posameznih kompetenc smo postavili prvi kompetenčni model projektne pisarne Biotehniškega centra Naklo, ki je baza podatkov o tem, katere kompetence so potrebne za področje projektnega dela in upravljanja. Natančno so opredeljene določene kombinacije znanj, sposobnosti, zmožnosti, vedenjskih in osebnostnih značilnosti, ki se od zaposlenih v projektni pisarni pričakujejo.
Kompetenčni model je zasnovan z namenom upravljanja delovne učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih z boljšim razumevanjem lastnega dela, zahtev organizacije in želene načine delovanja. Za organizacijo model predstavlja orodje za nadaljnji razvoj različnih sistemov kadrovanja in upravljanje zaposlenih v projektni pisarni.
Bolj ko so kompetence posameznika povezane s pričakovanji delodajalca in kompetencami potrebnimi za delo, lahko tako posameznik, kot delodajalec pričakujeta dobre delovne rezultate, večji uspeh in zadovoljstvo pri delu.
Keywords: kompetenčni model, kompetenca, kompetentnost, projektna pisarna, projekt
Published in DKUM: 14.12.2020; Views: 987; Downloads: 105
Full text (3,17 MB) |
10. Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področjaAdrijana Andonov, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM.
Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa.
V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov.
Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Keywords: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 1063; Downloads: 179
Full text (921,44 KB) |
