| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Kompenzacija jalove moči na zaprtem distribucijskem sistemu : diplomsko delo
Žiga Polajžar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zaprtem distribucijskem sistemu Talum d. d. je prišlo do ukinitve delovanja elektrolize, kar je privedlo do prenehanja delovanja kompenzacijskih naprav. Kompenzacija jalove energije je v bistvu postopek, s katerim prilagajamo velikost jalove moči, da v nekem trenutku glede na delovno moč v omrežju dosežemo potrebno vrednost cosφ 0,95. Kompenzacija nam prinese veliko pomembnih prednosti, kot so večje prenosne zmogljivosti, izboljšanje cosφ , zmanjšanje izgub in regulacijo napetosti. Opisali bomo vse ključne parametre, ki so potrebni za obravnavo in razumevanje kompenzacije jalove moči. Predstavili bomo več različnih možnosti kompenzacij, ter na podlagi meritev določili napravo za posamezno kompenzacijo v primeru TP11 in potrebe celotnega sistema na ravni stiskalnice s centralnim kompenzacijskim sistemom. Grafično bomo prikazali delovanje stopenj, izboljšanje cosφ glede na stopnje delovanja in razliko jalove moči ter cosφ pred in po kompenzaciji v obeh primerih kompenzacij.
Keywords: kompenzacija jalove moči, cosφ, posamezna kompenzacija, centralna kompenzacija
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 233; Downloads: 20
.pdf Full text (2,77 MB)

2.
Kompenzacija skrčkov pri dodajalni izdelavi s fdm, dlp in sls tehnologijami : diplomsko delo
Nik Kukovičič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V delu je predstavljeno kompenziranje skrčkov pri dodajalni izdelavi treh različnih tehnologij in sicer FDM, DLP in SLS. Predstavljen je potek modeliranja testnih kosov, njihove izdelave na treh različnih 3D tiskalnikih, zajem podatkov s 3D optičnim skenerjem in analiza podatkov.
Keywords: dodajalna izdelava, kompenzacija skrčkov, FDM, DLP, SLS
Published in DKUM: 06.07.2023; Views: 260; Downloads: 23
.pdf Full text (2,62 MB)

3.
Kompenzacija kapacitivne jalove moči v SN distribucijskem omrežju : diplomsko delo
Davor Leskovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Gradnja podzemnih električnih kabelskih vodov je v zadnjem obdobju v porastu. Zaradi procesa prestrukturiranja energetske oskrbe bo kabliranje aktualno tudi v prihodnosti. Pomembno je, da se na problematiko, ki jo ta trend prinaša, pravočasno odzovemo s poenotenimi rešitvami. V diplomski nalogi na začetku predstavimo večanje trenda gradnje kabelskih vodov v distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana in problematiko generiranja kapacitivne jalove moči iz kablov. Sledi opis kriterijev, ki nakazujejo na to problematiko, in opis konkretnih pristopov h kompenziranju kapacitivne jalove moči z dušilko. Ugotovitve so strnjene v osnutku tehnične smernice, ki bo v pomoč pri načrtovanju in vzdrževanju srednjenapetostnega elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji.
Keywords: kabliranje, kapacitivna jalova moč, kompenzacija, dušilka
Published in DKUM: 01.06.2023; Views: 613; Downloads: 72
.pdf Full text (3,72 MB)

4.
Dvo-valovnodolžinsko spektralno razločevanje michelsonovega interferometra za merjenje raztezka : magistrsko delo
Emanuel Nikl Hutinski, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega dva dela, teoretični in praktični del. Opisana je izdelava senzorja za zaznavanje raztezkov na osnovi Michelsonovega interferometra z dvema laserskima diodama. Nadalje so v delu predstavljene tudi simulacije, izbira komponent, uporabljene naprave, rezultati in smernice za razvoj nadaljnjih senzorskih sistemov, baziranih na Michelsonovem interferometru.
Keywords: Optično vlakno, Michelsonov interferometer, laserska dioda, mikrokrmilnik, Goertzelov algoritem, valovna dolžina, procesiranje signalov, LabView, merilni sistem, temperaturna kompenzacija, fotodioda, senzor raztezka
Published in DKUM: 16.12.2021; Views: 808; Downloads: 141
.pdf Full text (4,02 MB)

5.
Hitri merilni sistemi na osnovi Fabry-Perotovih interferometrov : doktorska disertacija
Andraž Javernik, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sistemi za spektralno razločevanje optičnovlakenskih senzorjev so dandanes kljub hitremu razvoju optičnih senzorjev še vedno dokaj kompleksni in posledično dragi, kar preprečuje uvajanje optičnih vlakenskih senzorjev v širši spekter industrijskih in drugih aplikacij. V okviru doktorske disertacije smo raziskali in izdelali merilni sistem, s katerim lahko spektralno razločujemo optičnovlakenske senzorje, ki temeljijo na Fabry-Perotovem interferometru. Merilni sistem, ki je predmet doktorske disertacije, je bil izdelan izključno iz majhnega števila cenenih telekomunikacijskih elektro-optičnih komponent. Za nastavljiv laserski vir smo tako uporabili lasersko diodo DFB, ki smo jo vzbujali s tokovnimi sunki višjih amplitud. Pravilna oblika tokovnega sunka skozi lasersko diodo DFB, selektivno in časovno linearno segreje aktivno področje, kar povzroči linearen zamik valovne dolžine izsevanega optičnega spektra za okoli 11 nm. Pri tokovnem vzbujanju laserske diode DFB se tako generira valovno-dolžinsko zamaknjen optični sunek, s katerim razločimo dolžino Fabry-Perotovega interferometra tako, da opazujemo odbito svetlobno valovanje t.i. interferenčni vzorec, ki ima značilno kosinusno obliko. Z uporabo tehnike merjenja faze v kosinusni spektralni karakteristiki Fabry-Perotovega interferometra lahko razločimo informacijo o merjeni veličini. S predlaganim merilnim sistemom lahko zaznavamo spremembo optične poti preko zaznavanja spremembe faze v spektru Fabry-Perotovega interferometra s frekvenco vzorčenja 40 kHz in ločljivostjo zaznavanja optične poti 2,7 nm. Če uporabimo digitalno filtriranje zajetih merilnih vrednosti, pri čemer zmanjšamo pasovno širino merilnega sistema na 1 Hz, lahko zaznavamo spremembe optične poti v Fabry-Perotovem interferometru z ločljivostjo 46 pm (npr. polmer atoma vodika znaša rB = 53 pm). Zaradi naslavljanja Fabry-Perotovih senzorjev s kratkimi optičnimi sunki lahko spektralno razločujemo tudi več Fabry-Perotovih optičnih senzorjev z različnimi ali enakimi nazivnimi dolžinami. Predstavljen merilni sistem za spektralno razločevanje Fabry-Perotovih senzorjev omogoča zasnovo stroškovno ugodnega senzorskega sistema, s katerim lahko z visoko ločljivostjo izvajamo statično ali dinamično meritev poljubne fizikalne veličine. V okviru disertacije so z uporabo predlaganega sistema za razločevanje Fabry-Perotovih interferometrov prikazane visoko-ločljive meritve raztezkov, tlakov, temperature, lomnega količnika in jakosti električnega polja. V ta namen smo uskladili nekatere obstoječe senzorje s predlaganim sistemom za razločevanje oz. uporabili nove rešitve za zaznavanje električne poljske jakosti.
Keywords: optična vlakna, merilni sistemi, temperaturna kompenzacija, laserske diode DFB, generatorji tokovnih sunkov, visokoločljive meritve, senzorji električnega polja, tlačni senzorji, senzorji lomnega količnika, senzorji raztezka, temperaturni senzorji
Published in DKUM: 22.08.2018; Views: 2226; Downloads: 232
.pdf Full text (7,90 MB)

6.
Optičnovlakenski senzorji za točkovne in kvaziporazdeljene meritve rotacij in kotov zasuka z enojnim dovodnim vlaknom : doktorska disertacija
Vedran Budinski, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uporaba optičnih vlakenskih senzorjev rotacij/zasukov se je pokazala kot robustna in učinkovita tehnologija na področju nadzora v panogah, kjer je pomembno aktivno spremljanje rotacij/zasukov (geofizika, navigacija, letalska industrija, vojaška industrija ipd.). Močnejši preboj na druga področja pa največkrat omejuje konfiguracija senzorja, kjer so dosedanje rešitve zgrajene z uporabo posebnih vlaken v linijski konfiguraciji, pri kateri je potreben dostop do senzorja tako s strani svetlobnega vira, tj. vhodnega dela optičnega vlakna, kot s strani detektorskega dela. Takšna konfiguracija lahko omeji področja uporabe senzorja v aplikacijah, kjer so zahteve po kompaktnosti in majhnih dimenzijah bistvenega pomena. Sicer obstajajo rešitve, ki ne zahtevajo linijske postavitve, kot so sistemi na osnovi Braggovih sit, pa vendar, tako kot pri sistemih v linijski konfiguraciji, temeljijo takšne rešitve na kompleksnih metodah za signalno razločanje z visoko ločljivostjo, kar jih naredi neprivlačne za praktično uporabo. Veliko takšnih sistemov izkazuje tudi temperaturno odvisnost. V doktorski disertaciji smo se posvetili raziskavam optičnih vlakenskih senzorjev za meritve na področju rotacij/zasukov, s pomočjo katerih bi snovali sisteme v konfiguraciji z enojnim dovodnim vlaknom, ki so grajeni iz majhnega števila optičnih komponent, imajo preprosto konfiguracijo, omogočajo enostavno signalno razločanje merilnih vrednosti in so cenovno ugodni.
Keywords: optična vlakna, senzorji, polarizacijski senzorji, kvaziporazdeljeni senzorji, porazdeljene meritve, temperaturna kompenzacija, doktorske disertacije
Published in DKUM: 09.01.2018; Views: 1963; Downloads: 259
.pdf Full text (11,51 MB)

7.
Avtomatsko nastavljanje parametrov segmentacijske metode aplikacije virtualna tipkovnica s pomočjo nevronske mreže
Aljaž Javornik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo nadgradili izhodiščno aplikacijo Virtualna tipkovnica, ki je namenjena zaznavanju pritiska tipke v nadzorovanih okoliščinah s pomočjo interakcijske površine in vanjo usmerjene kamere. Preučili in implementirali smo metode, ki omogočajo avtomatizirano nastavljanje parametrov segmentacijske metode za izhodiščno aplikacijo. S tem smo izboljšali njeno delovanje v spremenljivih osvetlitvenih razmerah ter ob uporabi drugačnih ozadij interakcijske površine. Preučili in implementirali smo tudi tehnike predobdelave slik ter možnosti segmentacije s pomočjo konvolucijskih nevronskih mrež. Razvili in implementirali smo naslednje rešitve: i) model RGB smo nadomestili z barvnim modelom HSV, ii) rešitev z uporabo metode fotometrične normalizacije, imenovane eno-nivojski retineks, ter iii) rešitev, kjer segmentacijo izvedemo s pomočjo globoke nevronske mreže. Vse nadgradnje osnovne aplikacije Virtualna tipkovnica smo validirali z množico eksperimentov, v katerih smo variirali osvetlitev, oddaljenost svetila, ozadje interakcijske površine ter uporabnika. Kot najuspešnejši nadgradnji sta se izkazali uporaba konvolucijskih nevronskih mrež in morfološka operacija odpiranja.
Keywords: virtualna tipkovnica, segmentacija slik, nevronska mreža, globoka nevronska mreža, konvolucijska nevronska mreža, kompenzacija osvetlitve, predobdelava, eno-nivojski retineks
Published in DKUM: 28.02.2017; Views: 1709; Downloads: 183
.pdf Full text (2,65 MB)

8.
ANALIZA OBRATOVANJA STISKALNICE ZA KOVANJE V METAL-u RAVNE
Simon Matjaš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je analizirati električne razmere med kovanjem na 40/45 MN hidravlični stiskalnici. Pri analizi se bomo osredotočili predvsem na moči in energije v času obratovanja stiskalnice. Pri analizi delovanja nas zanimajo predvsem realne razmere, katere nastajajo med delovanjem (kovanjem stiskalnice) ter razmere, pridobljene s pomočjo simulacije s programom Matlab. Realne razmere se spreminjajo zelo hitro, saj vsak cikel traja nekje od 2,5 do 3 s (čas, ko pehalo stiskalnice potuje iz zgornje točke v spodnjo ter znova v zgornjo), temu primerno pa se spreminjajo tudi obremenitve – od 30 do 125 % nazivnih. Iz izmerjenih vrednosti bomo določili velikost delovne, jalove moči ter tok za posamezen cikel. V sklepu diplomskega dela odgovorimo na vprašanje, ali je potrebna naprava za kompenzacijo jalove moči ter kakšne vrste kompenzacijska naprava bi bila najprimernejša za takšno vrsto obratovanja oziroma bremena.
Keywords: analiza obratovanja, jalova moč, kompenzacijske naprave, kompenzacija jalove moči.
Published in DKUM: 11.01.2017; Views: 1958; Downloads: 183
.pdf Full text (4,72 MB)

9.
Obravnava elastične povratne deformacije pri globokem vleku visokotrdnostnih jekel
Jože Turnšek, 2016, master's thesis

Abstract: Merska ustreznost izdelkov iz visokotrdnostnih jekel je eden izmed pomembnih kriterijev za sprejem izdelkov pri kupcu. Orodjarne želimo priti do tega cilja s čim manjšimi stroški in v čim krajšem času. V nalogi je prikazan proces, kjer s pomočjo simulacij in metod za modeliranje novih, kompenziranih površin izvedemo to pred prvim preizkusom orodja. Poleg dveh posrednih metod korekcije površin orodja je prikazana tudi direktna metoda, kjer rezultate simulacij neposredno uporabimo za izdelavo kompenziranih površin oblikovnih orodij. Na praktičnem primeru je prikazan sistematičen pristop izvedbe simulacij preoblikovanja, ki so bile potreben pogoj za dobre simulacije elastičnih izravnavanj in posledično modeliranja novih površin orodja. Z modeliranjem dobrih kompenziranih površin za prvi preizkus se orodjarne tako izognemo velikim stroškom, ki lahko nastajajo pri kasnejših korekcijah orodja po preizkušanju. Prikazani kompleksen izdelek se je izdelal v več stopnjah, to pa je zahtevalo izvedbe simulacij elastičnega izravnavanja po vsaki od operacij in tudi sistematični pristop izvedbe kompenzacij površin v vseh oblikovnih operacijah orodja.
Keywords: računalniške simulacije, metoda končnih elementov, AutoForm, Catia, elastično izravnavanje, visokotrdnostna jekla, kompenzacija
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1678; Downloads: 256
.pdf Full text (8,06 MB)

10.
VKLJUČITEV KOMPENZACIJE JALOVE MOČI V MALO HIDROELEKTRARNO
Sebastijan Bratina, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava model male hidroelektrarne Podmelec, v katero vključujemo kompenzacijo jalove energije. Zaradi različnih priporočil proizvajalca asinhronskega generatorja in priporočil operaterja distributivnega omrežja je izvedena ocena prenapetosti ob vklopih asinhronskega generatorja in kondenzatorske baterije. Model male hidroelektrarne je izveden v programskem paketu MatLAB/Simulink z modulom Powersys. Izkaže se, da je ugodneje vklopiti asinhronski generator in kondenzatorsko baterijo istočasno, kot ju vklopiti zaporedno.
Keywords: električno omrežje, hidroelektrarna, kompenzacija jalove energije, prenapetosti
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 1654; Downloads: 154
.pdf Full text (3,31 MB)

Search done in 1.36 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica