| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POT DISTRIBUCIJE BLAGA S POUDARKOM NA UPORABI KOMISIJSKE, POSREDNIŠKE ALI POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPANJU
Denis Božičko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Tekom diplomskega seminarja smo se osredotočili na gospodarske pogodbe, namenjene distribuciji blaga. Ugotovili smo, da je posredovanje eden najstarejših trgovskih poslov, ki so ga poznali že v stari Grčiji in Rimu. Pri posredniški pogodbi se posrednik zaveže povezati komitenta po njegovem nalogu z drugimi osebami. Posredniška pogodba je neformalna pogodba, kar pomeni, da ni predpisana posebna oblika. Stranki se lahko dogovorita, da bo pogodba v pisni obliki. Ugotovili smo, da imata tako posrednik kot tudi naročitelj svoje pravice in obveznosti. Posrednik mora opravljati posredovanje kot dober gospodarstvenik, preveriti mora boniteto kupca, medtem ko mora naročitelj posredniku plačati provizijo. Pri komisijski pogodbi smo se osredotočili na pravna razmerja, ki nastanejo med komisionarjem, komitentom in tretjo osebo. Pri komisijski pogodbi se komisionar zavezuje, da v svojem imenu na račun komitenta opravi enega ali več poslov. Za ta posel tudi prejme provizijo. Pri komitentovih obveznostih smo opazili, da lahko komisionar posreduje komitentu različno stroga navodila, ki jih mora upoštevati, komitent pa mora, enako kot naročitelj, posredniku plačati provizijo. Zadnja izmed pogodb pa je pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), ki je namenjena za opravljanje več pravnih in drugih dejanj ter poteka med zastopnikom (agentom) in naročiteljem (principalom). Pri tej pogodbi je posebnost prenehanje razmerja, ki lahko preneha redno ali izredno. Pri rednem prenehanju je odvisno od tega, ali je pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas. Posebnosti pogodbe o trgovskem zastopanju sta tudi odpravnina (določen denarni znesek, ki ga lahko zastopnik uveljavlja ob prenehanju pogodbe) ter konkurenčna prepoved (preprečitev negativnega vpliva nasprotujočih si interesov).
Keywords: gospodarske pogodbe, posredniška pogodba, komisijska pogodba, pogodba o trgovskem zastopanju
Published: 11.11.2013; Views: 1258; Downloads: 727
.pdf Full text (611,84 KB)

2.
Prehod lastninske pravice od tretje osebe na komitenta v zvezi s komisijsko pogodbo
Benjamin Spiegl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene posebnosti in način prehoda lastninske pravice od tretje osebe na komitenta pri nakupni komisijski pogodbi. Ker so pri prodajni komisijski pogodbi stališča teoretikov glede prehoda lastninske pravice bolj enotna, kot pri nakupni komisijski pogodbi, je v diplomski nalogi obravnavana le nakupna komisija. Obravnava nakupne komisije temelji na primerjavi z običajno prodajno pogodbo ter na vlogi komisionarja, ki je hkrati v pogodbenem razmerju s komitentom in tretjo osebo. V diplomski nalogi je obravnavan zgolj prenos lastninske pravice, kot temeljne stvarne pravice, ugotovitve pa analogno veljajo tudi glede prenosa drugih stvarnih pravic. Kot predmet lastninske pravice so v diplomski nalogi obravnavane samo premičnine, ki so najpogosteje predmet nakupne komisijske pogodbe. Pri nakupni komisijski pogodbi da komitent svojemu komisionarju naročilo za nakup določenega blaga. Komisionar nato s tretjo osebo sklene pravni posel o nakupu blaga v svojem imenu, a za račun komitenta. Razlog, da komisionar ne kupuje stvari za lastne potrebe, ampak za potrebe komitenta, ne vpliva na prehod lastninske pravice od tretje osebe na komisionarja. Tretja oseba ni v neposrednem pogodbenem razmerju s komitentom. Gre za primer posrednega zastopanja, kjer zastopnikove izjave volje ne ustvarjajo pravic neposredno v sferi zastopanega. Zato med tretjo osebo in komitentom ne pride do vzpostavitve neposrednega pravnega razmerja. Med njima velja načelo ločenosti pravnih razmerij, po katerem pravila o komisijski pogodbi urejajo notranje razmerje med komitentom in komisionarjem, pravila o prodajni pogodbi pa urejajo zunanje razmerje med komisionarjem kot kupcem in tretjo osebo kot prodajalcem. Pri tem opazimo odmik od načela kavzalnosti, ki za uspešen prenos lastninske pravice zahteva veljaven zavezovalni pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Ta je hkrati kavza oz. podlaga razpolagalnega pravnega posla, s pomočjo katerega se lastninska pravica dokončno prenese. Čeprav se izročitev blaga zastopniku šteje za izročitev zastopanemu, pa med komitentom in tretjo osebo ne obstaja zavezovalni pravni posel, saj sta stranki vsaka svojega pravnega posla. Zato prehod lastninske pravice ni tako enostaven, kot pri običajni prodajni pogodbi, kjer sta prodajalec in kupec stranki istega pravnega posla.
Keywords: komisijska pogodba, komitent, komisionar, nakupna komisija, posredno zastopanje, prenos lastninske pravice
Published: 12.12.2019; Views: 119; Downloads: 11
.pdf Full text (421,90 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica