| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, master's thesis

Abstract: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Keywords: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Published: 10.12.2020; Views: 144; Downloads: 30
.pdf Full text (2,23 MB)

2.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Keywords: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Published: 19.11.2020; Views: 242; Downloads: 72
.pdf Full text (583,45 KB)

3.
Poznavanje dela preventivnih institucij na področju korupcije v Sloveniji in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Pomurja
Mateja Lepoša, 2020, master's thesis

Abstract: Korupcija kot najbolj deviantni in odklonski pojav predstavlja grožnjo slehernemu področju, kjer se pojavi. Na letni ravni državo stane velike vsote denarja, zato je potrebno stremeti predvsem k njenemu preprečevanju. V Sloveniji je z zakonodajo dokaj zgodaj bila ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, katere namen je delovanje na področju integritete in preventive ter preiskovanje in nadzorovanje koruptivnih ravnanj. Legitimnost delovanja takšne institucije je predvsem delovanje v dobrobit organizacijam, ki s pomočjo Komisije lahko zagotovijo protikorupcijski načrt organizacije s t. i. načrtom integritete. Posledično je takšno delovanje usmerjeno tudi v dobrobit vseh ljudi, torej javnosti, saj je (ali bi vsaj morala biti) ne-skorumpirana družba cilj vsakega vodstva države. Povezava med javnostjo in institucijo za preprečevanje korupcije je vitalnega pomena za nadzorovano vključenost javnosti v delo protikorupcijske komisije in legitimizacijo njihovega dela. V raziskavi je bil dobljen širši vpogled v mnenje prebivalcev Pomurja o delovanju Komisije. Ugotovljeno je bilo nezadovoljstvo z delom Komisije, na kar imata vpliv ocena sodelovanja Komisije z drugimi institucijami, ki je ocenjeno kot dobro, ter ocena profesionalnosti in integritete zaposlenih. Čeprav so Pomurci mnenja, da je delo Komisije stresno, zahtevno in kompleksno, to ne vpliva na zadovoljstvo z njihovim delom. Povezave med vplivom zaznave korupcije v Pomurju z zadovoljstvom z delom ni bilo zaznati. Pomurci ocenjujejo, da je koruptivnih dejanj v Pomurju veliko, seznanjenost z uspešnim delom Komisije na tem področju pa jim vseeno ne daje občutka varnosti. V zaključku je bilo ugotovljeno, da Pomurci ne zaupajo delu Komisije in z njim niso zadovoljni, razumejo pa pomen in obstoj ter funkcijo Komisije.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, zakonodaja, Komisija za preprečevanje korupcije, KPK, stališča, prebivalci, Pomurje, Slovenija, magistrska dela
Published: 02.09.2020; Views: 137; Downloads: 26
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
Nasprotje interesov v teoriji in praksi
Bojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin. Metode: Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov. Ugotovitve: Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi. Omejitve in praktična uporabnost raziskave: Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Keywords: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Published: 30.04.2020; Views: 330; Downloads: 23
.pdf Full text (894,68 KB)
This document has many files! More...

5.
Prehod lastninske pravice od tretje osebe na komitenta v zvezi s komisijsko pogodbo
Benjamin Spiegl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so predstavljene posebnosti in način prehoda lastninske pravice od tretje osebe na komitenta pri nakupni komisijski pogodbi. Ker so pri prodajni komisijski pogodbi stališča teoretikov glede prehoda lastninske pravice bolj enotna, kot pri nakupni komisijski pogodbi, je v diplomski nalogi obravnavana le nakupna komisija. Obravnava nakupne komisije temelji na primerjavi z običajno prodajno pogodbo ter na vlogi komisionarja, ki je hkrati v pogodbenem razmerju s komitentom in tretjo osebo. V diplomski nalogi je obravnavan zgolj prenos lastninske pravice, kot temeljne stvarne pravice, ugotovitve pa analogno veljajo tudi glede prenosa drugih stvarnih pravic. Kot predmet lastninske pravice so v diplomski nalogi obravnavane samo premičnine, ki so najpogosteje predmet nakupne komisijske pogodbe. Pri nakupni komisijski pogodbi da komitent svojemu komisionarju naročilo za nakup določenega blaga. Komisionar nato s tretjo osebo sklene pravni posel o nakupu blaga v svojem imenu, a za račun komitenta. Razlog, da komisionar ne kupuje stvari za lastne potrebe, ampak za potrebe komitenta, ne vpliva na prehod lastninske pravice od tretje osebe na komisionarja. Tretja oseba ni v neposrednem pogodbenem razmerju s komitentom. Gre za primer posrednega zastopanja, kjer zastopnikove izjave volje ne ustvarjajo pravic neposredno v sferi zastopanega. Zato med tretjo osebo in komitentom ne pride do vzpostavitve neposrednega pravnega razmerja. Med njima velja načelo ločenosti pravnih razmerij, po katerem pravila o komisijski pogodbi urejajo notranje razmerje med komitentom in komisionarjem, pravila o prodajni pogodbi pa urejajo zunanje razmerje med komisionarjem kot kupcem in tretjo osebo kot prodajalcem. Pri tem opazimo odmik od načela kavzalnosti, ki za uspešen prenos lastninske pravice zahteva veljaven zavezovalni pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. Ta je hkrati kavza oz. podlaga razpolagalnega pravnega posla, s pomočjo katerega se lastninska pravica dokončno prenese. Čeprav se izročitev blaga zastopniku šteje za izročitev zastopanemu, pa med komitentom in tretjo osebo ne obstaja zavezovalni pravni posel, saj sta stranki vsaka svojega pravnega posla. Zato prehod lastninske pravice ni tako enostaven, kot pri običajni prodajni pogodbi, kjer sta prodajalec in kupec stranki istega pravnega posla.
Keywords: komisijska pogodba, komitent, komisionar, nakupna komisija, posredno zastopanje, prenos lastninske pravice
Published: 12.12.2019; Views: 430; Downloads: 50
.pdf Full text (421,90 KB)

6.
Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Primož Seršen, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Keywords: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Published: 26.11.2018; Views: 759; Downloads: 150
.pdf Full text (1,18 MB)

7.
Obvladovanje tveganj v informacijski in komunikacijski dejavnosti
Alan Batagelj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo definirali in opisali finančna in ostala tveganja ter obvladovanje teh. Opisali smo kratek pregled stanja mobilnih operaterjev na slovenskem in avstrijskem trgu ter opisali Telekom Slovenije in A1 Telekom Austria. Natančno smo opredelili tako tveganja izbranih družb kot obvladovanje teh tveganj in za obe podjetji opisali evolucijo procesa upravljanja s tveganji. Na koncu smo omenjeni proces med obema družbama primerjali ter navedli in opisali izzive družb in informacijske in komunikacijske dejavnosti. Naš cilj je bil ugotoviti ali imata izbrani družbi vpeljan celovit sistem upravljanja s tveganji in če se zavedata izzivov in groženj, ki jih prinašata tehnologija in prihodnost z roko v roki. Ugotovili smo, da imata obe izbrani družbi vpeljan učnkovit sistem upravljanja s tveganji ter da svoja tveganja učinkovito obvladujeta. Pri tem pa igrajo veliko vlogo vplivi iz zunanjega okolja kot je bil nastop gospodarske krize in vedno nove regulacije. Veliko vlogo igrajo tudi institucije Evropske unije, ki s svojo strategijo predstvljajo izzive v prihodnosti.
Keywords: tveganje, obvladovanje tveganj, telekomunikacija, katalog tveganj, evropska komisija
Published: 25.10.2018; Views: 731; Downloads: 127
.pdf Full text (697,16 KB)

8.
Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Keywords: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Published: 24.09.2018; Views: 834; Downloads: 53
.pdf Full text (880,36 KB)

9.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Keywords: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Published: 23.08.2018; Views: 657; Downloads: 73
.pdf Full text (1,15 MB)

10.
Cenovno predatorstvo v Sloveniji
Til Rozman, 2012, original scientific article

Abstract: Prispevek analizira kronološko zadnjo in doslej najpomembnejšo odločbo Urada RS za varstvo konkurence, ki obravnava cenovno predatorstvo, in sicer v perspektivi normativnega okvira v Republiki Sloveniji in Evropski uniji ter praksi Komisije in Sodišča EU. Avtor ugotavlja, da odločba sledi novejšim konceptom in nadziranjem o cenovnem predatorstvu v EU, vendar še vedno poudarja ugotavljanje izključitvenega namena namesto protikonkurenčnih učinkov. Avtor ugotavlja tudi precejšna terminološka razhajanja v teoriji in neskladja s slovenskimi prevodi relevantnih dokumentov in sodne prakse.
Keywords: cenovno predatorstvo, Urad RS za varstvo konkurence, sodna praksa, Komisija, stroški, nadomestitev izgub zaradi predatorskih cen, izključitveni namen
Published: 01.08.2018; Views: 292; Downloads: 33
.pdf Full text (267,25 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica