1. Analiza uporabnosti medgenske regije 16S-23S rDNA za neposredno identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz mikrobiot kisa in kombuče s tehnologijo sekvenciranja Illumina : magistrsko deloAlja Ribič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo razvili metodološki pristop za neposredno identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz kisa in kombuče na osnovi sekvenciranja odseka medgenske regije 16S-23S rDNA s tehnologijo Illumina. Do sedaj uporabljena tarčna molekula, to je gen za 16S rRNA, je namreč v primeru ocetnokislinskih bakterij evolucijsko zelo ohranjena, zato zagotavlja zanesljivo identifikacijo le do nivoja rodu. S tem namenom smo konstruirali dva para začetnih oligonukleotidov za pomnoževanje polovice medgenske regije 16S-23S rDNA, in ju uporabili za konstrukcijo knjižnic in sekvenciranje s tehnologijo Illumina. Z obema paroma začetnih oligonukleotidov smo najprej analizirali relativno abundanco vrst ocetnokislinskih bakterij v laboratorijsko pripravljenih bakterijskih združbah. Par začetnih oligonukleotidov, ki je omogočil boljšo oceno vrstne sestave bakterijske združbe, smo nadalje uporabili za analizo mikrobiot jabolčnega, bezgovega in vinskega kisa ter napitka kombuča. Preiskani vzorci so bili proizvedeni s tradicionalnim statičnim in submerznim postopkom. Postavljena metoda je uporabna za hitro identifikacijo vrst ocetnokislinskih bakterij iz substratov, kjer te bakterije predstavljajo prevladujoči del bakterijske združbe.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, medgenska regija 16S-23S rDNA, Illumina, kis, kombuča
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (912,66 KB) |
2. Vpliv vsebnosti CO2 in procesnih pogojev na potek fermentacije in senzorične lastnosti kombuče : magistrsko deloŠpela Habjanič, 2023, master's thesis Abstract: Kombuča je osvežilna fermentirana pijača, bogata z organskimi spojinami, polifenoli, vitamini, minerali ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Prvotno izhaja iz območja na severovzhodu Kitajske, v zadnjih letih pa je doživela pravi razcvet po vsem svetu. V okviru magistrskega dela smo študirali potek fermentacije sladkanega čaja s kombučo. Zanimala nas je dinamika koncentracije sladkorja, CO2 in etanola med procesom fermentacije ter gibanje pH vrednosti. Raziskovali smo vplive izbranih bioprocesnih parametrov na kvaliteto končnega napitka. V nadaljevanju smo opazovali vpliv temperature na potek fermentacije.
Za določitev bioprocesnih parametrov smo uporabljali tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in aparat za merjenje koncentracije raztopljenega CO2. V prvi fazi je proces fermentacije potekal v 6 L steklenih posodah, primarna fermentacija je potekala teden dni. Nato smo pri procesu sekundarne fermentacije uporabili 100 mL stekleničke. Sekundarna fermentacija je trajala dober mesec dni.
V splošnem smo potrdili, da vrednosti pH in sladkorja med procesom fermentacije padajo, koncentracije CO2 ter etanola pa naraščajo. Ugotovili smo, da dodatek sirupa h kombuči pospeši proces sekundarne fermentacije, saj v krajšem obdobju nastane bolj kisla, gazirana pijača z večjo vsebnostjo alkohola. Po drugi strani pa umetno dodan CO2 h kombuči zaustavi oziroma upočasni proces fermentacije, predvsem v prvi fazi procesa (prvih 14 dni). Z rezultati smo potrdili, da ima temperatura pomembno vlogo pri procesu fermentacije. Pri višji temperaturi (35 °C) je fermentacija potekala hitreje, vrednosti pH in sladkorja so hitreje padale, koncentracije CO2 in etanola pa naraščale, v primerjavi s potekom sekundarne fermentacije pri sobni temperaturi (24 °C). Nasprotno smo opazili pri fermentaciji kombuče, ki je potekala v hladilniku (5 °C). Nižje temperature fermentacije so proces upočasnile. Nazadnje smo ugotovili, da na proces fermentacije močno vplivajo uporabljena starter kultura, njena oblika, velikost, izvor in starost.
Keywords: kombuča, SCOBY kultura, sekundarna fermentacija, CO2, etanol, temperaturna odvisnost
Published in DKUM: 05.05.2023; Views: 582; Downloads: 120
Full text (3,35 MB) |
3. Vpliv shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTeja Cesar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opisana študija vpliva časa shranjevanja starter kulture kombuče na hitrost aktivacije in kakovost fermentiranega napitka. Prav tako prikazujemo vpliv temperature shranjevanja starter kulture na fermentacijo. Fermentacija je v obeh primerih trajala 14 dni. Med procesom smo spremljali pH vrednosti ter koncentracije sladkorjev in ogljikovega dioksida v fermentiranem napitku.
Za določitev koncentracij sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, za merjenje ogljikovega dioksida smo uporabljali ion selektivno elektrodo ter pH elektrodo za določitev pH vrednosti. Vsi vzorci so fermentirali v posodi z volumnom 1000 mL. Z meritvami in rezultati smo potrdili, da se koncentracije sladkorjev in pH vrednosti med fermentacijo znižujejo, koncentracija CO2 pa narašča. Prav tako smo ugotovili, da starejši starter rabi več časa za aktivacijo, vendar je kakovost fermentiranega napitka enaka, kot pri vzorcu s svežim starterjem. Rezultati kažejo, da višja temperatura shranjevanja starterja pospeši fermentacijo in nastanek simbiotične kulture.
Keywords: kombuča, fermentacija, starter kultura, temperaturna odvisnost, starostna odvisnost
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 949; Downloads: 162
Full text (1,88 MB) |
4. Fermentacija čaja s kombučo: tehnološki vidik procesa : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeŠpela Habjanič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga opisuje študijo poteka fermentacije čaja z naravno starter kulturo kombuče. Med fermentacijo smo spremljali spremembo koncentracij sladkorjev in ogljikovega dioksida ter vrednosti pH. Prav tako smo določali vpliv temperature (25 ᵒC in 30 ᵒC) na spremembo omenjenih parametrov. Fermentacijo kombuče smo pri obeh temperaturah izvajali 14 dni.
Za določitev zahtevanih parametrov smo pri laboratorijskem delu uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in iono selektivno in pH elektrodo. Fermentacija kombuče je potekala v stekleni posodi volumna 6000 mL, nato še v stekleni posodi z volumnom 1200 mL. Ugotovili smo, da se med procesom fermentacije porabljajo sladkorji, posledično nastaja ogljikov dioksid ter organske kisline, zato so vrednosti pH in sladkorjev padale, koncentracija CO2 pa je naraščala. Z rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi (30 ᵒC) fermentacija potekala hitreje, saj so se koncentracije sladkorjev ter vrednosti pH hitreje znižale, koncentracija CO2 pa zvišala v primerjavi s fermentacijo, ki je potekala pri temperaturi 25 ᵒC v enakem časovnem intervalu.
Keywords: probiotiki, kombuča, SCOBY kultura, fermentacija, temperaturna odvisnost
Published in DKUM: 09.10.2020; Views: 1775; Downloads: 312
Full text (2,45 MB) |
