| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ANALIZA MATURITETNIH VPRAŠANJ ZA PREDMET BIOLOGIJA
Petra Krel, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Matura je izpit na koncu srednje šole, ki ga opravljajo kandidati za študij na univerzi in obsega znanja, ki so pomembna za študij. Sami začetki mature segajo v leto 1848, kjer je maturitetni izpit veljal kot končni gimnazijski izpit, ki je bil pogoj za vpis na univerzo. V Sloveniji pa je prva matura z zunanjim preverjanjem znanja potekala v letu 1995. Taksonomija je pripomoček, ki pomaga sistematično razvrstiti pojave v skladu z določenimi načeli. S taksonomijo učnih ciljev si tako učitelji pomagajo pri sestavljanju, izbiri, analizi nalog za preverjanje ter pri samem načrtovanju in izvajanju pouka. Mi smo uporabili Krathwohlovo taksonomijo vzgojno-izobraževalnih ciljev in z njeno pomočjo določili taksonomske nivoje v maturitetnih nalogah biologije ter jih analizirali. Rezultati analiz so nam pokazali, da so v nalogah maturitetnih pol v veliko večji meri zastopani nižji taksonomski nivoji (pomnjenje, razumevanje, uporaba) kot višji taksonomski nivoji (analiza, vrednotenje, ustvarjanje). Ugotovili smo tudi, da na zastopanost taksonomskih nivojev vplivajo roki mature, tipi pol in kombinacije rok-pola. Skozi teorijo smo prišli tudi do ugotovitve, da matura vpliva na predhodno izobraževanje.
Keywords: matura, taksonomija, Krathwohlova taksonomija, rok mature, tip pole, kombinacija rok-pola, leto izvajanja, komisija, indeks težavnosti, indeks ločljivosti, predhodno izobraževanje.
Published: 17.10.2011; Views: 1777; Downloads: 110
.pdf Full text (1,42 MB)

2.
Umetniško ustvarjanje kot vir za ustvarjalno in inovativno sistemsko vedenje v organizaciji
Nataša Bernard, 2016, master's thesis

Abstract: Del človeštva spoznava, da se je potrebno vrniti k celostnemu in ustvarjalnemu človeku, ki je sposoben čustvovati, obstajati, se izražati, sodelovati, soustvarjati – v vsej svoji različnosti. Mnoga podjetja so se zato v 21. stoletju obrnila tudi k umetnosti. Umetnost ima namreč moč spodbujati ustvarjalnost, ki je podlaga za inovativnost, spodbuja medsebojno ustvarjalno sodelovanje in nagovarja človeški potencial v celoti - srce, telo, razum in duha. Kljub strinjanju strokovnjakov, da je ustvarjalnost koristna in nujno potrebna za družbeni napredek in da brez inovacij dolgoročen obstoj podjetij ni možen, smo v praksi še šibki. Vsako podjetje na svoj način išče odgovore in rešitve. V zadnjih letih napredna podjetja, predvsem v tujini, pomoč iščejo tudi pri umetnikih in umetniških organizacijah. Primeri so pokazali, da so bili ti cilji doseženi, a je povezava med umetniškimi intervencijami in inovacijami redko neposredna in očitna. Obenem je na voljo malo teorije in empiričnih študij, na katerih bi temeljila strategija za raziskovanje in vrednotenje vplivov umetniških intervencij na ustvarjalnost in inovativnost. V majhnem, slovenskem podjetju X smo z enajstimi udeleženci v obdobju enega leta izvedli raziskavo s tremi različnimi umetniškimi intervencijami s tremi različnimi umetniki. Ker smo poskušali priti do čim celovitejše slike doživljanja umetniških intervencij v izbranem podjetju oziroma do čim celovitejše analize njihovih vplivov na proučevane konstrukte (percepcija lastne ustvarjalnosti, ustvarjalna samoučinkovitost, samospoštovanje, razpoloženjska in čustvena stanja, klima za psihološko varnost), smo uporabili kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da kvantitativni del raziskave kaže, da v proučevanem obdobju ni prišlo do statistično značilnih razlik med merjenji konstruktov, ki bi kazale na učinkovitost umetniških intervencij v izbranem podjetju (nakazovala se je le smer povišanja ali znižanja). O toliko večji podpori umetniškim intervencijam v izbranem podjetju pa govori kvalitativni del. Nekateri udeleženci raziskave so pol leta po intervencijah zaznali spremembe pri svojem delu in v delo začeli vnašati spremembe v smeri večje ustvarjalnosti. Nekateri so ugotovili, da so npr. bolj ustvarjalni, kot so pričakovali, da so pri delu manj pasivni in rutinerski ter bolj spontani, da so ob izdelkih, ki so nastali na intervencijah, odkrili lasten, še neizkoriščen ustvarjalni potencial in da lahko tudi na do sedaj nepoznanih področjih pokažejo ustvarjalnost. Nekateri udeleženci so občutili spremembe pri doživljanju samih sebe, zlasti pa so po intervencijah veliko bolj zaznavali in izražali različna razpoloženjska in čustvena stanja. Predvsem so po intervencijah začeli drugače doživljati svoj tim. Na intervencijah so imeli udeleženci priložnost spoznati sposobnosti sodelavcev, njihovo ustvarjalnost, odprtost, sproščenost in pripravljenost za sodelovanje. Povezanost in sodelovanje znotraj tima se je zato povečalo in pri večini se je doživljanje psihološke varnosti v podjetju okrepilo. Na podlagi izkustva so se okrepila tudi spoznanja o sinergičnih učinkih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, kjer udeleženci raziskave po intervencijah vidijo največji in še neizkoriščen potencial. Umetniške intervencije so spodbudile razmišljanje o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti za posameznika in podjetje ter željo in ideje za nadaljnje aktivnejše razvijanje tega področja. Ugotovili smo, da uvajanje sprememb na področju vedenja pogosto zahteva napor in čas. Zato bi morali pri merjenju vplivov umetniških intervencij več pozornosti nameniti dolgoročnim izidom. Obenem bi bilo potrebno povečati intenziteto izpostavljenosti posameznika različnim umetniškim intervencijam skozi daljše časovno obdobje. Več pozornosti pa bi bilo potrebno nameniti tudi uporabni vrednosti umetniških intervencij.
Keywords: ustvarjalnost, umetniške intervencije, psihološka varnost, samospoštovanje, čustva, kombinacija kvalitativnih in kvantitativnih metod
Published: 06.07.2016; Views: 374; Downloads: 96
.pdf Full text (1,82 MB)

3.
POMEN ČASA IN NAČINA REZI ZA VZPOSTAVITEV FITZIOLOŠKEGA RAVNOTEŽJA PRI JABLANI GOJITVENE OBLIKE ZELO VITKO VRETENO
Rafko Planinc, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V dvoletnem poskusu (2006–2007) smo na lokaciji Blanca in Loka pri Zidanem Mostu spremljali vpliv časa in jakosti rezi na jablani (Malus domestica B.) sort 'Zlati delišes' in 'Braeburn'. V poskus je bilo vključenih 8 različnih kombinacij rezi (v nadaljevanju obravnavanj): 1 – standardna zimska rez, 2 – standardna zimska rez + junijska rez, 3 – standardna zimska rez + rez po obiranju, 4 – standardna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju, 5 – delna zimska rez, 6 – delna zimska rez + junijska rez, 7 – delna zimska rez + rez po obiranju, 8 – delna zimska rez + junijska rez + rez po obiranju. Ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanju 8 najbolj povečal prirast debel, kar je imelo za posledico tudi večji volumen dreves na sorti 'Zlati delišes'. Jakost rezi je bila v pozitivni korelaciji z vsebnostjo suhe snovi pri sorti 'Zlati delišes' v obeh letih poskusa (2006–2007) ter z večjo maso in trdoto mesa plodov v letu 2006. Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti na sorti 'Zlati delišes'. Na sorti 'Braeburn' ugotavljamo, da se je pri izvajanju rezi manjše intenzivnosti pri obravnavanjih 5, 6, 7 najbolj povečal prirast debel, tudi tu je bila posledica večji volumen dreves. Na sorti 'Braeburn' je jakost rezi bila v pozitivni korelaciji z maso posameznega ploda, suho snovjo, sočnostjo, trdoto mesa plodov in titracijsko kislino, izražena kot jabolčna v prvem letu poskusa (2006), v drugem letu (2007) pa je bila v pozitivni korelaciji samo z maso ploda (statistično značilne razlike). Potrdilo se je, da so standardna zimska rez in njene kombinacije najbolj primeren način rezi za doseganje primernega pridelka visoke kakovosti pri omenjen sorti.
Keywords: sadjarstvo, jablana, čas rezi, jakost rezi, kombinacija rezi
Published: 06.10.2016; Views: 561; Downloads: 63
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
Pregled sončnih elektrarn in zasnova sončne toplotne elektrarne v SAŠA regiji
Emilijo Lovrić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se odločil predstaviti koncentrirano sončno toplotno energijo, elektrarne po svetu, ki uporabljajo takšno tehnologijo za izkoriščanje sončne energije ter pretvarjanje v električno energijo kot varno in čisto za okolje in ljudi, ter idejo za izgradnjo takšne elektrarne v Savinjsko-šaleški regiji z možnostjo sodelovanja z blokom 6 Termoelektrarne Šoštanj. Prikazal sem koncentrirane sončne toplotne elektrarne po svetu ter njihovo vlogo pri izkoriščanju sonca s koncentracijo sončnih žarkov. Nadalje sem predstavil tudi izračun stroškov takšne elektrarne ter primerjavo z ostalimi elektrarnami po svetu, ki uporabljajo takšen tip tehnologije. Ugotovil sem, da bo za izgradnjo takšnega projekta v Sloveniji potrebnega še nekaj časa, saj je takšna tehnologija še v zgodnji fazi za razliko od tehnologije s fotonapetostnimi paneli, ki smo je bolj navajeni in nam je tudi bolj poznana.
Keywords: obnovljiva energija, koncentrirana sončna toplotna energija, sonce, kombinacija, TEŠ, blok 6
Published: 21.06.2018; Views: 481; Downloads: 35
.pdf Full text (6,58 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica