SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POLICIJSKO PRIDRŽANJE - UKREP ZA PREPREČITEV UNIČENJA DOKAZOV V POSTOPKU HIŠNE PREISKAVE
Aljoša Jaklin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Človekove pravice in temeljne svoboščine so izredno pomembna dobrina sodobne družbe, zato so zapisane v Ustavi kot najvišjem pravnem aktu države. Tudi Republika Slovenija zagotavlja visoko zaščito človekovih pravic v postopkih represivnih organov. Tako so v Ustavi Republike Slovenije zajete tudi podrobne določbe o pravici do osebne svobode in nedotakljivosti stanovanja, ki jih zakonodaja samo še razčlenjuje in natančneje določa. Policija, kot represivni organ, mora osebam v postopkih odvzema prostosti, kot tudi v postopku hišne preiskave, zagotavljati pravice, ki jim jih nalaga zakonodaja. Prav tako se mora Policija držati zakonodajnih pravil, ki so v teh dveh postopkih natančno določeni. Namen diplomske naloge je predstavitev glavnih značilnosti, ki so povezane z institutom pridržanja in hišne preiskave. Predstavljena je pravna ureditev v Republiki Sloveniji, ki opredeljuje instituta pridržanja in hišne preiskave na nivoju zakona in podzakonskih predpisov. Prav tako so predstavljene pravice oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot tudi pravice preiskovanih oseb, zoper katere se izvaja hišna preiskava, na nivoju zakona, kot so vročitev odredbe, seznanitev s pravico do odvetnika, poziv k prostovoljni izročitvi predmetov, prisotnost procesnih subjektov ter pisanje in izročitev zapisnika o hišni preiskavi. Tako imenovana Miranda se nanaša na osumljence kaznivih dejanj, ki jim je odvzeta prostost. V slovenskih pozitivno-pravnih predpisih je ta zahteva izrecno zapisana, kar pomeni, da je potrebno pred vsakršnim odvzemom prostosti oziroma pridržanjem osebo o razlogih za odvzem prostosti tudi poučiti. Da lahko policija osebi odvzame prostost, pa mora imeti utemeljen razlog za sum, da je le-ta storila konkretno kaznivo dejanje. Utemeljeni razlog za sum pa je pravni standard, ki je potreben za odreditev hišne preiskave, pri kateri pa ima oseba, zoper katero se izvaja hišna preiskava, pravice, podobne pravicam iz Mirande. Vse izjave pridržanih oseb, kakor tudi dejanja policije, ki niso izvedena v skladu z zahtevami, so tako na sodišču neuporabna ter se izločijo kot nedovoljeni ali nezakoniti dokazi.
Keywords: osebna svoboda, odvzem prostosti, policijska pooblastila, policijski postopki, policijsko prijetje, pridržanje, nedotakljivost stanovanja, hišna preiskava, uničenje dokazov, koluzijska nevarnost
Published: 13.10.2010; Views: 3019; Downloads: 537
.pdf Full text (389,69 KB)

2.
POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Polonca Pajnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Keywords: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Published: 04.01.2011; Views: 4989; Downloads: 518 
(1 vote)
.pdf Full text (474,76 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica