1. DINAMIKA HEMOGLOBINA MED OPERATIVNIMI POSEGI V SPLOŠNI ANESTEZIJI IN NADOMEŠČANJE TEKOČIN Z UPORABO CELL SAVER 5Sandra Tijanič, 2018, master's thesis Abstract: Uvod: Vsak večji operativni poseg predstavlja nevarnost povečane izgube krvi, na kar moramo biti pripravljeni. Sprva apliciramo kristaloidne in koloidne raztopine, nato pa glede na vrednost hemoglobina, ki se v teh primerih naglo zniža, nadaljujemo z zdravljenjem s KE in krvnimi derivati.
Namen: Namen je ugotoviti, ali lahko s CS 5 v celoti nadomestimo izgubljen volumen krvi, kdaj lahko nadomestimo izgubo krvi s kristaloidi in koloidi ter katere vrednosti hemoglobina predstavljajo indikacijo za zdravljenje s KE.
Raziskovalna metodologija in metode: S kvantitativno analizo rezultatov smo izvedli presečno enocentrično raziskavo. Podatke smo zbirali s metodo opazovanja. V raziskavo smo vključili 19 primerov iz različnih kirurških področij.
Rezultati: V raziskavi smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da pri uporabi CS 5 izgubljenega volumna krvi ne moremo nadomestiti v celoti. V primerih izgube krvi 800 - 1500 ml lahko izgubljen volumen nadomestimo s kombinacijo kristaloidnih in koloidnih raztopin. Prav tako ugotavljamo, da je zdravljenje s KE indicirano glede na vrednosti hemoglobina.
Diskusija in zaključek: Pri masivnih krvavitvah je pomembno, da izgubljen volumen krvi hitro pričnemo nadomeščati s kristaloidnimi in koloidnimi raztopinami, nato pa z zdravljenjem s KE, SZP in TP v razmerju 6:6:1, po potrebi pa apliciramo še pripravke fibrinogena. Pomembno je, da poskušamo krvavitev hitro ustaviti z diagnostiko in kirurško hemostazo.
Keywords: Izguba krvi, kristaloidi, koloidi, avtotransfuzija, krvni derivati.
Published in DKUM: 06.06.2018; Views: 1371; Downloads: 178
 Full text (1,19 MB) |
2. |
3. Tekočinsko zdravljenje hemoragičnega šokaTamara Lepan, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zdravljenje s tekočinami je pomemben vidik nadzora poškodovancev s hemoragičnim šokom, zato je namen diplomskega dela predstaviti fiziologijo in patologijo hemoragičnega šoka, opisati vrste tekočin za nadomeščanje izgube krvi, ter vpliv tekočin na vitalne funkcije poškodovancev. Katero tekočino uporabiti je bila tema že večletnih razprav, vendar je še vedno premalo dokazov, ki bi dale prednost eni tekočini pred drugo. Vsaka vrsta tekočine ima svoje prednosti kot tudi slabosti, s preobremenitvijo s tekočinami lahko poškodovancu povzročimo več škode kot koristi. Zato smo tudi podrobneje opisali tekočine, kot so koloidi (albumin, želatini, dekstran in hidroksietilni škrob) v nasprotju s kristaloidi (natrijev klorid in Ringerjev laktat), njihove lastnosti in strukturo.
Izvedena je bila kvantitativna raziskava s pomočjo vprašalnika in protokolov. Rešenih je bilo 30 anket na eni izmed Prehospitalnih enot Reševalne postaje po Sloveniji, z namenom ugotoviti splošno znanje zdravstvenega osebja (diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, tehniki zdravstvene nege) o hemoragičnemu šoku, ter izvedeti kako pogosto se srečajo s poškodovancem s sliko hemoragičnega šoka na terenu. Z vpogledom njihovih protokolov smo poskušali zbrati podatke o učinkih različnih vrst tekočin na spremembe v vitalnih funkcijah poškodovancev.
Keywords: Krvavitev, hemoragični šok, nadomeščanje tekočin, kristaloidi, koloidi, hipertonična-hiperonkotska raztopina, spremljanje šoka.
Published in DKUM: 11.12.2013; Views: 3767; Downloads: 645
Full text (1,33 MB) |
4. Superparamagnetni nanokompoziti na osnovi nanodelcev superparamagnetnega železovega oksida in polimetil metakrilataSašo Gyergyek, 2010, dissertation Abstract: V pričujočem delu sem se ukvarjal s sintezo superparamagnetnih nanokompozitov na osnovi nanodelcev γ-Fe2O3 in PMMA. Nanodelce sem sintetiziral s koprecipitacijo Fe2+/Fe3+ ionov v vodni raztopini. Nanodelce prevlečene z oleinsko ali ricinolejsko kislino sem sintetiziral s koprecipitacijo Fe2+/Fe3+ ionov v vodni raztopini v prisotnosti oleinske oz. ricinolejske kisline. Preliminarne raziskave so jasno pokazale, da je nemogoče pripraviti superparamagnetne nanokompozite γ-Fe2O3 v PMMA matrici brez ustrezne funkcionalizacije površine magnetnih nanodelcev. Iz slik s presevnega elektronskega mikroskopa (TEM) sem zaključil, da je vzorec pripravljen z mešanje nanodelcev γ-Fe2O3 s PMMA v acetonu in kasnejšim obarjanjem polimera v vodi, fazno separiran. Vzorec je sestavljen iz aglomeratov nanodelcev γ-Fe2O3, ki niso vgrajeni v polimerno matrico.
Nanokompozite sem pripravil z obarjalno polimerizacijo PMMA v prisotnosti nanodelcev prevlečenih z oleinsko kislino. Koloidno stabilni suspenziji nanodelcev prevlečenih z oleinsko kislino v n-dekanu sem dodal monomer metil metakrilat. Polimerizacijo monomera sem izvedel pri povišani temperaturi. Delež nanodelcev v nanokompozitu sem kontroliral preko razmerja nanodelci/monomer. S pomočjo TEM analize sem ugotovil, da so nanodelci homogeno porazdeljeni v polimerni matrici. Z višanjem razmerja prehaja mehanizem nastanka polimernih zrn preko homogene v heterogeno nukleacijo. Nanokompozit ohrani superparamagnetno naravo tudi ob vgradnji relativno velikega deleža vgrajenih nanodelcev, do 48 ut. %. Vgradnja velikega deleža magnetnih nanodelcev je razlog za visoko nasičeno magnetizacijo nanokompozitov, do 31 emu/g.
Nanokompozitne delce sem pripravil s polimerizacijo monomera metil metakrilata v prisotnosti nanodelcev v miniemulziji. Koloidno stabilno suspenzijo sestavljeno iz nanodelcev prevlečenih z ricinolejsko kislino, ultrahidrofoba in iniciatorja v monomeru, sem dodal k vodni raztopini surfaktanta. Miniemulzijo sem pripravil s pomočjo ultrazvoka. Polimerizacijo sem izvajala pri povišani temperaturi. S spreminjanjem deleža surfaktanta sem prilagajal povprečni premer nanokompozitnih delcev v razponu med ~25 nm in ~50 nm. Zaradi visokega ζ-potenciala je suspenzija nanokompozitnih delcev v vodi koloidno stabilna. S TEM slik nanokompozitnih delcev sem ugotovil, da so nanokompozitni delci sestavljeni iz nanodelcev, ki tvorijo jedro delca in tankega sloja polimera okrog jedra. V nanokompozitne delce sem uspel vgraditi do 39 ut. % magnetnih nanodelcev, ne glede na velikost nanokompozitnih delcev. Nasičena magnetizacija nanokompozitnih delcev znaša 27 emu/g.
Keywords: Superparamagnetizem, magnetni nanodelci, nanokompoziti, koloidi, polimerizacija
Published in DKUM: 07.04.2010; Views: 4297; Downloads: 411
Full text (5,18 MB) |
