1. Pojem kolektivnih odpustov v luči novejše sodne prakseTina Lampret, 2018, undergraduate thesis Abstract: V praksi redno prihaja do prenehanj potreb po delu delavcev, pa naj gre za individualne, ali pa za kolektive odpuste. Pravni akti, sploh je za nalogo pomembna Direktiva 98/59/ES, nalagajo delodajalcu v primeru kolektivnih odpustov določene dodatne obveznosti (obveznost posvetovanja z organi na strani delavca, obveznost, da sestavi program razreševanja presežnih delavcev, idr.).
V nalogi je razložen pomen pojma kolektivnega odpusta, kot ga razlagata Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS) ter Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju: SEU), ker je razumevanje tega pojma ključnega pomena pri razločevanju med individualnimi in kolektivnimi odpusti. Da razumemo sam pojem kolektivnega odpusta, ga je potrebno razčleniti na posamezne (ožje) pojme- to so pojem večjega števila delavcev, pojem delavca, pojem podjetja in obrata in pojem odpusta. V nalogi je vsak pojem obravnavan v posameznem podpoglavju, na način, da je vsak posamezen pojem predstavljen skozi relevantne sodne odločbe, z razlago zadevnih pojmov kot jih razlaga Vrhovno sodišče, ter pomembne odločbe v zvezi s kolektivnimi odpusti, v katerih je razlago pojmov podalo Sodišče EU, in na katere se je Vrhovno sodišče tudi sklicevalo v svojih odločbah. Ker se je v letu 2016 sodna praksa glede razlage določenih pojmov (predvsem katere delavce je treba šteti v kvoto presežnih delavcev) spremenila, sem v nalogi predstavila novejše sodne primere, ki jih je obravnavalo VS RS in SEU.
V nalogi je tudi predstavljena ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Hrvaški, ki se je kot zadnja država vključila v Evropsko Unijo, ter jo zato prav tako kot ostale države članice zavezujejo evropski pravni akti. Osredotočila sem se na samo ureditev kolektivnih odpustov v hrvaškem zakonu ter na skladnost zakonskega besedila z Direktivo, v zaključku pa sem opravila primerjavo med ureditvama kolektivnih odpustov v Sloveniji in na Hrvaškem.
Keywords: pojem večjega števila delavcev, pojem odpusta, pojem delavca, pojem podjetja in obrata, presežni delavci, kolektivni odpust, kolektivni odpusti na Hrvaškem
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1065; Downloads: 146
 Full text (421,06 KB) |
2. POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOVStaša Zabukošek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103.
V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija.
Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Keywords: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 1315; Downloads: 145
Full text (189,97 KB) |
3. KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EUInes Belovič, 2016, master's thesis Abstract: Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.
Keywords: kolektivni odpust, podjetje/obrat, obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev, obveščanje pristojnega organa javne oblasti, izračun števila zaposlenih delavcev
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1763; Downloads: 243
Full text (1,08 MB) |
4. IZBIRA PRESEŽNIH DELAVCEV V PRIMERU INDIVIDUALNIH IN KOLEKTIVNIH ODPUSTOVJana Vukobrat, 2015, undergraduate thesis Abstract: V časih, ko si podjetja še vedno niso opomogla od finančne krize oziroma jo še vedno občutijo in v časih vse večjega tehnološkega napredka, pri čemer je v proizvodnji potrebnih vse manj delavcev, saj njihovo delo opravljajo stroji, se vse več delodajalcev sooča z dejstvom presežnih delavcev, ki so jim zaradi ekonomskih, tehnoloških, strukturnih ali organizacijskih razlogov primorani odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem lahko gre bodisi za kolektivne odpuste bodisi za individualne odpuste. Pri izbiri presežnih delavcev je delodajalec v primeru kolektivnih odpustov dolžan uporabiti kriterije za njihovo določanje. Predlaga jih delodajalec in se o njih posvetuje s sindikati pri delodajalcu. Če so kriteriji določeni v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, veljajo le-ti. Tudi v tem primeru pa jih lahko oblikuje delodajalec sam, a mora za njihovo uporabo pridobiti soglasje sindikata pri delodajalcu. Na ta način se lahko uporabijo delodajalčevi kriteriji namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe, ki bi jih sicer bil delodajalec dolžan uporabiti. Na drugi strani pa delodajalec pri individualnih odpustih oziroma manjši delodajalec ni zavezan k uporabi kriterijev, a se s tem lahko izogne morebitnim kasnejšim sporom glede domnevne diskriminatorne izbire delavcev. Kljub temu pa mora biti pri svoji izbiri objektiven. Delodajalec mora tako pri izbiri delavcev najprej upoštevati prepoved diskriminacije, neutemeljene odpovedne razloge (npr. članstvo v sindikatu, odsotnost z dela zaradi bolezni …) ter kategorije oseb, ki pod določenimi pogoji uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo. Šele po tem lahko sestavi listo presežnih delavcev ter na koncu (z uporabo kriterijev) izbere tiste delavce, ki jim bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Keywords: kriteriji za določitev presežnih delavcev, individualni odpust, kolektivni odpust, manjši delodajalec, poslovni razlog, prepoved diskriminacije
Published in DKUM: 08.06.2015; Views: 1748; Downloads: 202
Full text (487,18 KB) |
