| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
UPRAVIČENE ODSOTNOSTI Z DELA V SKLADU Z ZAKONOM IN KOLEKTIVNO POGODBO
Renata Damiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Upravičene odsotnosti z dela predstavljajo eno izmed temeljnih pravic delavca. Med druge upravičene odsotnosti z dela Zakon o delovnih razmerjih uvršča odsotnost, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, odsotnost z dela zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka, če odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalec, odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost zaradi praznovanja ob praznikih in dela prostih dnevih, odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, odsotnost zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odsotnost zaradi izobraževanja, odsotnost zaradi izrabe starševskega dopusta, odsotnost z dela zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti, ter odsotnost zaradi suspenza pogodbe o zaposlitvi. Delavec ima torej po Zakonu o delovnih razmerjih relativno široke možnosti zaradi katerih je lahko upravičeno odsoten z dela. Upravičene odsotnosti z dela urejajo akti različnih mednarodnih organizacij od Mednarodne organizacije dela do Evropske Unije, ki določajo minimalne standarde, ki jih morajo države podpisnice v svoji notranji zakonodaji upoštevati. Zakon o delovnih razmerjih sledi aktom mednarodnih organizacij in postavlja v svojih določbah minimalne standarde, pri tem pa dopušča možnost ugodnejšega urejanja pravic delavcev in s tem omenjenih institutov v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi. Drugačno oz. ugodnejše urejanje upravičenih odsotnosti z dela je pomembno tako s stališča delavca, da regenerira svoje psihofizične sposobnosti in lažje usklajuje svoje poklicne interese z družinskim življenjem, kot s stališča delodajalca, da zagotovi organizacijo in nemoteno delovanje svojega delovnega procesa.
Keywords: upravičene odsotnosti z dela, Zakon o delovnih razmerjih, pravno varstvo, kolektivne pogodbe, ugodnejše urejanje v kolektivnih pogodbah.
Published: 02.07.2010; Views: 3969; Downloads: 396
.pdf Full text (466,69 KB)

5.
LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA
Rudi Antolin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 – ZDR in 103/207 – ZDR-A), ki je bil sprejet na podlagi usklajevanja med socialnimi partnerji in večletnimi pripravami na novo delovno zakonodajo, ureja samo individualna delovna razmerja in ne več kolektivnih delovnih razmerij, sistem kolektivnih pogodb pa ureja Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006 - ZKoIP). Ker ZDR ravno na področju odsotnosti z dela prepušča največ pristojnosti kolektivnim pogodbam, v praksi prihaja do razlik, kjer so v prednosti predvsem delavci zaposleni v javnem sektorju. Drugo novost v delovnopravni zakonodajo pa predstavlja tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB2 in 10/2008 - ZSVDP), ki je uvedel novost, t. j. očetovski dopust. V diplomskem delu sem se lotil obravnave letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, ki tudi za Slovenijo predstavljajo vedno večji družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima tudi ekonomske posledice za delavce, delodajalce in narodno gospodarstvo. Predstavil sem tudi, kako je urejeno področje koriščenja letnega dopusta in drugih odsotnosti v Carinski upravi R Slovenije in kako se zoper določene vrste odsotnosti (predvsem zoper zdravstveni absentizem) borijo v Sloveniji in v drugih državah.
Keywords: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, Zakon o delavcih v državnih organih, letni dopust, odsotnost z dela, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, starševsko varstvo, zdravstveni absentizem.
Published: 31.01.2012; Views: 2842; Downloads: 491
.pdf Full text (482,20 KB)

6.
Omejitve poslovanja bolnišnic - korenine neučinkovitosti slovenskega zdravstva
Mićo Mrkaić, Rado Pezdir, 2007, original scientific article

Abstract: V članku skušamo odgovoriti na vprašanje, kako nekatere zunanje in notranje omejitve zmanjšujejo nabor odločitev, ki jih imajo na voljo poslovni direktorji javnih bolnišnic v Sloveniji. Analizirali smo vpliv kolektivnih pogodb (znotraj plačnega sistema in način kompenzacije za tveganja, ki izhajajo iz opravljanja zdravstvenega poklica) ter notranjo organizacijo javnih bolnišnic. Pokazali smo, da sta oba elementa omejevalna dejavnika pri racionalizaciji javnih sredstev za zdravstvo ter da zmanjšujeta koristi bolnikov, preko tega pa povečujeta zdravstvena tveganja oziroma zmanjšujeta možnost dostopa bolnikov do zdravstvenih storitev. Ugotavljamo, da bo za racionalizacijo javnega zdravstva potrebno povezati plačni sistem s produktivnostjo, organizacijsko shemo javnih bolnišnic pa spremeniti v organizacijsko shemo, ki je običajna za gospodarske družbe, v katerih se zaradi natančno določene razdelitve obveznosti in odgovornosti minimizirajo možnosti notranjih konfliktov.
Keywords: zdravstvena ekonomika, kolektivne pogodbe, organizacija javnih bolnišnic
Published: 04.06.2012; Views: 1139; Downloads: 69
URL Link to full text

7.
INSTITUTI ZDR-1 Z NAMENOM POVEČANJA PRAVNE VARNOSTI DELAVCEV IN DRUGIH OSEB
Tine Hat, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana delovnopravna tematika, in sicer instituti Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), katerih temeljni namen je zagotoviti ustrezno stopnjo pravne varnosti delavcev ter drugih kategorij oseb, ki niso v delovnem razmerju, vendar jim zakon zagotavlja določeno delovnopravno varstvo. V drugem poglavju zaradi lažjega razumevanja obravnavane problematike pojasnim nekatere temeljne pojme in načela delovnega prava kot sta delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi. Ker je ZDR-1 razmeroma nov zakon, sem tretje poglavje namenil obravnavi razlogov, ki so privedli do sprejetja nove delovnopravne zakonodaje ter ugotovil, kako je na spremembe zakona vplivala zakonodaja Evropske unije. Pojasnil sem tudi namene in cilje, ki jih skuša zakon uresničiti ter predstavil nove rešitve, ki jih zakon določa. Četrto poglavje obravnava razmerje med ZDR-1 in kolektivnimi pogodbami. Opredelil sem nekatere temeljne pojme, kot so kolektivna pogodba in kolektivna pogajanja. V nadaljevanju sem se osredotočil na spremembe določb ZDR-1, s katerimi zakon vpliva na urejanje pravic delavcev v kolektivnih pogodbah, ter poskušal prikazati prednosti in slabosti sprememb glede na položaj delavcev. Peto poglavje predstavlja jedro diplomskega dela, saj so v njem predstavljeni in pojasnjeni bistveni instituti zakona v smislu zagotovitve večje pravne varnosti delavcev. Posamezne institute sem obrazložil in podrobneje pojasnil zakonske določbe, ki glede na prejšnjo delovnopravno zakonodajo pomenijo spremembe v korist delavcev. Ob tem sem želel ugotoviti tudi morebitne pomanjkljivosti oz. slabosti zakonodaje glede na položaj delavcev. Šesto poglavje obravnava dve kategoriji oseb, ki opravljajo delo, vendar niso v delovnem razmerju. Ker je njihov položaj primerljiv položaju delavcev, jim ZDR-1 zagotavlja določeno stopnjo delovnopravnega varstva. V zaključku diplomskega dela je navedena sklepna ugotovitev glede obravnavane tematike, s katero sem podal odgovor na zastavljeno trditev, da ZDR-1 povečuje pravno varnost delavcev in drugih oseb.
Keywords: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, ekonomsko odvisne osebe, agencijsko delo, omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, prepoved diskriminacije, trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, sprememba delodajalca.
Published: 06.08.2014; Views: 1186; Downloads: 307
.pdf Full text (779,29 KB)

8.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Keywords: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Published: 08.03.2017; Views: 691; Downloads: 227
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica