| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke : orodja razvoja podeželja v pametne, povezane in inovativne destinacije
Tanja Lešnik Štuhec, Urška Starc Peceny, Nejc Pozvek, 2021, published scientific conference contribution

Abstract: Domačini in turisti se vse bolj zavedajo vrednot zdravega načina življenja. Iščejo trajnostne, ustvarjalne, družbeno odgovorne prakse in izkušnje na področju nakupovanja hrane, storitev in turističnih proizvodov. Zelena pametna podeželska območja bodo vse pogostejša destinacija za turiste, ki se soočajo z epidemičnimi ukrepi zaradi COVID-19. Trendi kažejo, da si prizadevamo za razpršene, varne, poglobljene, pristne, zelene, vključujoče, izkustvene dogodivščine in rekreacijo v privlačnih naravnih okoljih. Teritorialne kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje za razvoj podeželja in verižno povezane ponudnike, ki ponujajo kakovostne izkušnje z lokalno dodano vrednostjo. Destinacijske organizacije kot koordinatorji razvoja in trženja turizma in s tem povezanih dejavnosti odločilno vplivajo na prepoznavnost zelenih destinacij. Učinkovita uporaba novih tehnologij ima pri tem pomembno vlogo, kar smo raziskali tudi v projektu Turizem 4.0-obogatene turistične izkušnje. Celovita ciljna platforma omogoča povezljivost znotraj omrežja, komunikacijo med certificirano dobavno verigo in zbiranje podatkov ter komunikacijo v širokem spletnem okolju potencialnih javnosti, kar omogoča tudi usmerjanje prometa in turističnih tokov. Z rezervacijskim portalom, prodajno in logistično povezavo je mogoče ustvariti po meri izdelano certificirano ponudbo, njeno prodajo, dostavo in učinkovito spremljanje.
Keywords: blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke, razvoj podeželja, pametne destinacije, mreženje, dobavne verige, turizem
Published in DKUM: 24.01.2024; Views: 133; Downloads: 7
.pdf Full text (24,52 MB)
This document has many files! More...

2.
Sinteza znanstvenih raziskav in nadgradnja model "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, independent professional component part or a chapter in a monograph

Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 193; Downloads: 12
.pdf Full text (4,08 MB)
This document has many files! More...

3.
Raziskava izbranih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, oblikovanih po modelu 'Izvorno slovensko'
Nejc Pozvek, Tanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Raziskava izbranih šestih teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk zajema tri sklope: v prvem delu so na podlagi poglobljenih intervjujev predstavljeni delo in stališča upravljavcev oziroma skrbnikov znamk, v drugem delu je izvedena anketa s ponudniki z znamkami certificirane ponudbe in v tretjem delu anketa s kupci produktov, certificiranih z znamko. Ključna ugotovitev raziskave je relativno visoko zadovoljstvo vseh skupin deležnikov s sistemom certificiranja oziroma zgodbo, ki se razvija v okviru modela 'Izvorno slovensko', prepoznani pa so tudi nekateri izzivi. Slednji so naslovljeni v poglavju, ki podrobno razčleni predloge nadgradnje sistema certificiranja.
Keywords: kolektivne blagovne znamke, upravljanje, mnenja ponudnikov, mnenja kupcev, model 'Izvorno slovensko'
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 207; Downloads: 14
.pdf Full text (928,08 KB)
This document has many files! More...

4.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 236; Downloads: 17
.pdf Full text (625,57 KB)
This document has many files! More...

5.
Gastronomski turizem v Sloveniji - od odkrivanja, okušanja in označevanja do spoznavanja različnosti lokalnih in regionalnih kultur
Janez Bogataj, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Gastronomski turizem je v svetu med temeljnimi motivi za turistično dejavnost. Slovenija to področje razvija nekoliko bolj sistematično od leta 2006. Za gastronomski turizem ima Slovenija odlične pogoje v različnostih naravnega okolja, prehranski kulturni dediščini ter bogastvih lokalnih in regionalnih prehranskih kultur. Veliko pozornosti namenja razvoju gastronomije na podeželju, kjer se uspešno uveljavljajo strokovno certificirane kolektivne blagovne znamke.
Keywords: gastronomski turizem, teritorialne kolektivne blagovne znamke, Slovenija, prehranska kulturna dediščina, razvoj gastronomije na podeželju
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 204; Downloads: 19
.pdf Full text (341,16 KB)
This document has many files! More...

6.
Analiza trga za izgradnjo lokalne blagovne znamke v kmetijstvu
Aleš Perko, 2021, master's thesis

Abstract: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja. V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje. Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Keywords: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 740; Downloads: 136
.pdf Full text (3,22 MB)

7.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ
2021

Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1180; Downloads: 85
URL Link to file
This document is also a collection of 7 documents!

8.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO ZNOTRAJ EVROPSKEGA VINSKEGA TRGA
Barbara Križovnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali slovensko in evropsko vinogradništvo in vinarstvo ter iskali priložnosti za slovenske vinogradnike znotraj evropskega in svetovnega vinskega trga. Proučili smo značilnosti proizvodnje vin v Sloveniji, površino vinogradov, količino pridelka, izvozne in uvozne aktivnosti in vinsko zakonodajo, kar smo kasneje primerjali z mednarodnimi vinskimi trgi. Ugotavljamo, da bo o dejavnosti vinogradništva potrebno začeti razmišljati širše ter zaradi presežnih količin vin iskati nove tržne niše. Ključna pomanjkljivost domačega vinogradništva in ovira na poti k mednarodni prepoznavnosti je neorganiziranost in nepovezanost vinarjev, ki so premajhni, da bi samostojno nastopali na tujih trgih. Kljub presežnim količinam vina na slovenskem trgu, na trg vstopajo tuji ponudniki, ki domačim pridelovalcem uspešno konkurirajo. Na podlagi naravnih danosti Slovenija ni primerna za masovno pridelavo vin temveč bi bilo potrebno pridelovati predvsem vrhunska vina, višjega cenovnega razreda, kajti le tako se lahko pokrije visoke pridelovalne stroške. Tudi mednarodni vinski trg je z vinom dodobra zasičen, poraba vina v tradicionalno vinorodnih deželah se konstantno zmanjšuje, tudi kot posledica trenutne ekonomske situacije. Evropo napadajo vinski pridelovalci iz tako imenovanega novega sveta, ki so zaskrbljujoče uspešni kljub razmeroma kratki tradiciji pridelovanja vin. Stagnacija evropske vinske branže tako zagotovo ne obljublja svetle prihodnosti in skrajni čas je, da se slovenski vinogradniki, v kolikor bodo želeli preživeti, organizirajo ter na tujih trgih nastopijo skupaj.
Keywords: slovensko vinogradništvo in vinarstvo, slovenski vinski trg, kolektivne blagovne znamke, trg vina v EU, zunanja trgovina z vini, evropska vinska zakonodaja, vinska reforma, mednarodni vinski trg, trženje vin.
Published in DKUM: 21.12.2012; Views: 4040; Downloads: 515
.pdf Full text (394,84 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica