1. Analiza trga za izgradnjo lokalne blagovne znamke v kmetijstvuAleš Perko, 2021, master's thesis Abstract: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja.
V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje.
Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Keywords: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Published in DKUM: 11.04.2022; Views: 372; Downloads: 90
 Full text (3,22 MB) |
2. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ2021 Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 685; Downloads: 63
 Link to file |
3. SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO ZNOTRAJ EVROPSKEGA VINSKEGA TRGABarbara Križovnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo analizirali slovensko in evropsko vinogradništvo in vinarstvo ter iskali priložnosti za slovenske vinogradnike znotraj evropskega in svetovnega vinskega trga. Proučili smo značilnosti proizvodnje vin v Sloveniji, površino vinogradov, količino pridelka, izvozne in uvozne aktivnosti in vinsko zakonodajo, kar smo kasneje primerjali z mednarodnimi vinskimi trgi. Ugotavljamo, da bo o dejavnosti vinogradništva potrebno začeti razmišljati širše ter zaradi presežnih količin vin iskati nove tržne niše.
Ključna pomanjkljivost domačega vinogradništva in ovira na poti k mednarodni prepoznavnosti je neorganiziranost in nepovezanost vinarjev, ki so premajhni, da bi samostojno nastopali na tujih trgih. Kljub presežnim količinam vina na slovenskem trgu, na trg vstopajo tuji ponudniki, ki domačim pridelovalcem uspešno konkurirajo. Na podlagi naravnih danosti Slovenija ni primerna za masovno pridelavo vin temveč bi bilo potrebno pridelovati predvsem vrhunska vina, višjega cenovnega razreda, kajti le tako se lahko pokrije visoke pridelovalne stroške.
Tudi mednarodni vinski trg je z vinom dodobra zasičen, poraba vina v tradicionalno vinorodnih deželah se konstantno zmanjšuje, tudi kot posledica trenutne ekonomske situacije. Evropo napadajo vinski pridelovalci iz tako imenovanega novega sveta, ki so zaskrbljujoče uspešni kljub razmeroma kratki tradiciji pridelovanja vin. Stagnacija evropske vinske branže tako zagotovo ne obljublja svetle prihodnosti in skrajni čas je, da se slovenski vinogradniki, v kolikor bodo želeli preživeti, organizirajo ter na tujih trgih nastopijo skupaj.
Keywords: slovensko vinogradništvo in vinarstvo, slovenski vinski trg, kolektivne blagovne znamke, trg vina v EU, zunanja trgovina z vini, evropska vinska zakonodaja, vinska reforma, mednarodni vinski trg, trženje vin.
Published in DKUM: 21.12.2012; Views: 3696; Downloads: 498
Full text (394,84 KB) |
