| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pravica in obveznost delavca do izobraževanja
Lara Makoter, 2019, master's thesis

Abstract: Ena izmed temeljnih človekovih pravic – pravica do izobraževanja, ima poleg splošnega družbenega razvoja vse večji pomen tudi na področju delovnega prava. Delavci morajo biti ustrezno izobraženi, da lahko sledijo vsem spremembam (napredek tehnologije, digitalizacija) in tako pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti delodajalca. Iz pravice do izobraževanja, kot splošne človekove pravice, ki je določena v mednarodnih aktih, zagotovljena pa je tudi z Ustavo Republike Slovenije, izhaja tudi pravica delavca do izobraževanja. Na nacionalni ravni je ta urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih), ki pa izobraževanje delavcev opredeljuje tudi kot dolžnost in ne samo pravico. Ob le dveh členih v ZDR-1, pa ostaja glede izobraževanja delavcev odprtih več vprašanj, kot so npr.: kako daleč sega dolžnost delodajalca, da delavca napoti na izobraževanje, kako je z vštevanjem v delovni čas, katere so bistvene sestavine pogodbe o izobraževanju. Izobraževanje delavca je lahko podrobneje urejeno v kolektivnih pogodbah, a te po večini le povzemajo, oziroma v manjši meri dopolnjujejo zakonske določbe. Vse kar ni urejeno v zakonu ali kolektivni pogodbi, pa je prepuščeno dogovoru med strankama. Delavec in delodajalec v praksi skleneta posebno pogodbo o izobraževanju predvsem, kadar je izobraževanje v interesu delodajalca, saj z njo podrobneje določita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja, medtem, ko je na usposabljanje in izpopolnjevanje delavec pogosto napoten z enostranskim aktom delodajalca. Do razlik v pravicah in dolžnostih iz pogodbe o izobraževanju pa prihaja tudi glede na to, v čigavem interesu je izobraževanje.
Keywords: izobraževanje, pravna ureditev, odsotnost iz dela, kolektivna pogodba, pogodba o izobraževanju
Published: 08.01.2020; Views: 544; Downloads: 101
.pdf Full text (806,39 KB)

2.
Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Primož Seršen, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Keywords: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Published: 26.11.2018; Views: 759; Downloads: 150
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
DISCIPLINSKA ODGOVORNOST POLICISTOV
Igor Majcen, 2016, master's thesis/paper

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Keywords: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Published: 10.12.2016; Views: 2266; Downloads: 387
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Vloga sindikata pri kolektivnem dogovarjanju v javnem sektorju
Albina Vedenik, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava sindikalno pravo s poudarkom na vlogi sindikata pri ustvarjanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in vlogi sindikata pri sklepanju Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).Mogoče je ugotoviti, da s področja kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju v naši zakonodaji obstajajo pravne praznine, zato so predlagane tiste spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so se pokazale kot potrebne ob izvrševanju KPJS v času gospodarske krize. Dopolnjena in strokovno utemeljena zakonodaja bi pripomogla k večji zaščiti sindikatov in okrepitvi njihove vloge v procesu kolektivnega dogovarjanja v zvezi s plačami v javnem sektorju.
Keywords: javni uslužbenci, javni sektor, kolektivno dogovarjanje, kolektivna pogodba, novi plačni sistem, sindikat.
Published: 26.10.2016; Views: 845; Downloads: 122
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
KOLEKTIVNO DOGOVARJANJE S POUDARKOM NA KOLEKTIVNI POGODBI ZA POLICISTE
Marjan Ferk, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev, razmerij med socialnimi partnerji, določitev plače in minimalnih standardov, ki ne smejo zniževati pravic delavcev določenih v zakonskih predpisih. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi eno izmed temeljnih načel kolektivnega dogovarjanja. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sklenjene kolektivne pogodbe v Uradnem listu. Na teh načelih sloni tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Vse to pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovno pravna razmerja. Obstaja pa tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, vendar to le v primeru, ko bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Takšno omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je to svobodo omejil saj je v 13. členu predpisal, da se ovrednotena orientacijska delovna mesta in nazivi uvrstijo v plačne razrede določene v kolektivni pogodbi za javni sektor oz. v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne pa tudi v panožni kolektivni pogodbi kot je Kolektivna pogodba za policiste . Policisti in kriminalisti so na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor uvrščeni v plačno podskupino C3 in sicer v 21 plačni razred kar pomeni, da je njihovo delo pod vrednoteno saj so obravnavani enako kot vojaki, cariniki, pazniki in izterjevalci ter referenti na upravnih enotah. Navedena določba zakona tako preprečuje ureditev plače (tarifni del kolektivne pogodbe) policistov v Kolektivni pogodbi za policiste. Rešitev se kaže v morebitni pripravljenosti politike (delodajalca, t.j. Vlade RS) za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala ureditev plačnega sistema za policiste v panožni kolektivni pogodbi pri čemer bi se lahko upoštevale vse specifičnosti dela policista.
Keywords: kolektivna pogodba, sindikat, sindikalna svoboda, delodajalec, stavka, pogajanja, kolektivna pogodba za policiste
Published: 07.10.2016; Views: 888; Downloads: 72
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
Razumevanje pogodbe o zaposlitvi
Mateja Gauš, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pri podpisu pogodbe o zaposlitvi se na novo zaposleni po navadi premalo poglobijo v pogodbo. Menim, da ne razumejo vseh členov pogodbe. To je lahko problematično takrat, ko se odnos med zaposlenim in delodajalcem poslabša. Takrat zaposleni večinoma ne poznajo svojih pravic in v primeru spora ne znajo pravilno reagirati. Zato je ključno, da se vsak zaposleni z natančnim branjem pogodbe o zaposlitvi seznani z njeno vsebino. Na ta način se bo v teh viharnih časih na trgu dela tudi rešil marsikaterega dvoma in strahu pred izgubo zaposlitve oziroma se bo svojih možnosti bolje zavedal. Če zaposleni pogodbe ne razume v celoti ali je pri posameznih členih v dvomu glede njihove vsebine, se mora o tem posvetovati tudi s svojim delodajalcem. Pred podpisom je namreč še čas za spremembo posameznih členov, po podpisu je pa to veliko težje. Tudi če ne gre za spremembe, bo vsak delodajalec spoštoval zanimanje novo-zaposlenega za podrobnosti v pogodbi. Tako se bosta oba precej bolje zavedala svojih pravic in obveznosti, morebitni spori pa bodo rešeni hitreje oziroma do njih sploh ne bo prišlo.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, delavec, delodajalec, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Published: 07.10.2016; Views: 551; Downloads: 64
.pdf Full text (671,72 KB)

7.
PRAVNA PODLAGA ZA ZAPOSLITEV IN DRUGE OBLIKE PLAČANEGA DELA V SLOVENIJI
Eva Učakar, 2016, master's thesis

Abstract: Delovnopravna zakonodaja se redno spreminja, zato jo je potrebno spremljati. Obravnavana tema vključuje trenutno veljavne predpise na področju delovnih razmerij in del na podlagi pogodb civilnega prava. V tem delu obravnavamo aktivnosti, ki potekajo pred sklenitvijo pogodb za plačano delo, potek sklepanja pogodb, pogodbe za plačano delo, ki so trenutno na voljo v Sloveniji ter prenehanje teh pogodb. Opredeljujemo stranke pogodb, vsebino in obliko pogodb, obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za sklenitev pogodb o zaposlitvi je potrebno izvesti predpisane aktivnosti, ki so določene z Zakonom o delovnih razmerjih-1. Ob izbiri primernega kandidata za opravljanje plačanega dela sledi izbira primerne pogodbe dela in sklep pogodbe, ki se navadno začne s pogajanji strank pogodbe, sledi sestava ponudbe pogodbe, ki ima določen rok veljavnosti in na koncu sklep pogodbe o delu, če se obe stranki strinjata. Pogodbe o zaposlitvi se praviloma sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar Zakon o delovnim razmerjih-1 navaja še izjeme: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnikom, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. Na ravni dejavnosti se sklepajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava, temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev ter študentov in dijakov, osebnega dopolnilnega dela, samozaposlovanja, kmetijskega gospodarjenja in mrežnega marketinga. Nepoznavanje in nespoštovanje zakonov in predpisov dela lahko vodi do dela na črno, ki je prepovedano. Nedoločenost zakonskih predpisov pogodb dela na podlagi civilnega prava vodi v prekarnost dela.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, civilno pravo, pogodbe za delo, delo na črno, plačano delo, kolektivna pogodba
Published: 07.03.2016; Views: 1556; Downloads: 196
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
Zaposlovanje in dodatki k osnovni plači
Marina Pereza, 2011, undergraduate thesis

Keywords: strošek dela, kolektivna pogodba, plača
Published: 10.07.2015; Views: 409; Downloads: 37
URL Link to full text

9.
RAZMERJE MED ZAKONOM O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR - 1) IN KOLEKTIVNIMI POGODBAMI
Rok Časl, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno razmerje med novim Zakonom o delovnih razmerjih(ZDR-1) in kolektivnimi pogodbami. Najprej sta na kratko predstavljena oba pravna akta, nato pa sledi predstavitev njunega razmerja. V skladu s tem sta predstavljeni načeli »in favorem« ter »in peius«, po katerih je mogoča drugačna ureditev pravic in obveznosti delavcev v kolektivnih pogodbah, bodisi boljša bodisi slabša, od ureditve v zakonu. Prav tako pa so predstavljene nekatere novosti, ki jih je uvedel ZDR-1, in omogočajo derogacijo zakonske ureditve s kolektivnimi pogodbami. V diplomskem delu so tudi predstavljene in z vidika ureditve »in peius« analizirane nove kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi ZDR-1. Rezultati te analize pa so nato prikazani v primerjavi z ureditvijo v starih oz. prejšnjih kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Keywords: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivna pogodba, razmerje, in favorem, in peius, derogacija, kolektivna pogodba dejavnosti, analiza
Published: 06.07.2015; Views: 1293; Downloads: 537
.pdf Full text (509,49 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, master's thesis

Abstract: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Keywords: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Published: 20.05.2015; Views: 1394; Downloads: 259
.pdf Full text (981,30 KB)

Search done in 1.99 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica