Search the digital library catalog

Abstract: Ena izmed temeljnih človekovih pravic – pravica do izobraževanja, ima poleg splošnega družbenega razvoja vse večji pomen tudi na področju delovnega prava. Delavci morajo biti ustrezno izobraženi, da lahko sledijo vsem spremembam (napredek tehnologije, digitalizacija) in tako pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti delodajalca. Iz pravice do izobraževanja, kot splošne človekove pravice, ki je določena v mednarodnih aktih, zagotovljena pa je tudi z Ustavo Republike Slovenije, izhaja tudi pravica delavca do izobraževanja. Na nacionalni ravni je ta urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih), ki pa izobraževanje delavcev opredeljuje tudi kot dolžnost in ne samo pravico. Ob le dveh členih v ZDR-1, pa ostaja glede izobraževanja delavcev odprtih več vprašanj, kot so npr.: kako daleč sega dolžnost delodajalca, da delavca napoti na izobraževanje, kako je z vštevanjem v delovni čas, katere so bistvene sestavine pogodbe o izobraževanju. Izobraževanje delavca je lahko podrobneje urejeno v kolektivnih pogodbah, a te po večini le povzemajo, oziroma v manjši meri dopolnjujejo zakonske določbe. Vse kar ni urejeno v zakonu ali kolektivni pogodbi, pa je prepuščeno dogovoru med strankama. Delavec in delodajalec v praksi skleneta posebno pogodbo o izobraževanju predvsem, kadar je izobraževanje v interesu delodajalca, saj z njo podrobneje določita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja, medtem, ko je na usposabljanje in izpopolnjevanje delavec pogosto napoten z enostranskim aktom delodajalca. Do razlik v pravicah in dolžnostih iz pogodbe o izobraževanju pa prihaja tudi glede na to, v čigavem interesu je izobraževanje.
Keywords: izobraževanje, pravna ureditev, odsotnost iz dela, kolektivna pogodba, pogodba o izobraževanju
Published in DKUM: 08.01.2020; Views: 1781; Downloads: 342
Full text (806,39 KB)

Abstract: POVZETEK V magistrskem delu sem izbral temo disciplinska odgovornost policistov. Na tem pravnem področju so bile po letu 2000 izvedene korenite konceptualne spremembe. Spreminjala se je normativna ureditev disciplinske odgovornosti javnih uslužbencev, torej tudi policistov. Tako sem skozi teoretična izhodišča predstavil normativno ureditev disciplinskega postopka policistov, poiskal odprta vprašanja in probleme ter predlagal ustrezne rešitve. Vsebina magistrskega dela temelji na virih domačih in tujih avtorjev, ki so priznani pravni strokovnjaki s področja delovnega prava. Uporabljene so bile monografske publikacije, strokovni članki resorne strokovne literature. Preučeval sem tudi judikate Vrhovnega sodišča Slovenije in Upravnega sodišča Republike Hrvaške in Republike Italije. Zakonodajo Republike Slovenije, ki ureja disciplinski postopek v slovenski policiji, sem primerjalno analiziral z zakonsko ureditvijo disciplinskega postopka v policiji sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Pridobljene podatke glede disciplinskih postopkov Policijske uprave Koper sem primerjal s primerljivimi organizacijskimi enotami policije, Kvesture v Trstu v Republiki Italiji in Policijske uprave Istrske v Puli v Republiki Hrvaški. ZJU/05 je pomen disciplinskega postopka v javnem sektorju bistveno zmanjšal. V postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti se do sklenitev Kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti uporabljajo določbe ZJU/02. V ZPol/09 so bili črtani členi, ki so urejali disciplinsko odgovornost zaposlenih v policiji razen v 95. členu, kjer je v šestem poglavju »Disciplinska in odškodninska odgovornost« urejal zgolj suspenz. Po sprejemu nove policijske zakonodaje v letu 2013 je bila vsebina ZPol/09 urejena v sedaj veljavnem Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (v nadaljevanju ZODPol) in v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Z vidika teme, ki jo obravnavam, je zanimivo dejstvo, da ZNPPol, ki sicer ureja naloge in pooblastila policije, v četrtem poglavju ureja tudi področje pritožb zoper delo policistov medtem, ko ZODPol disciplinske odgovornosti policistov ne ureja. ZODPol od 61. do 63. člena v poglavju »Posebnosti ureditve delovno pravnih razmerij in ureditve s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ureja le suspenz. Takega ukrepa danes disciplinski postopek ne pozna več, nadomestil ga je institut izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi . Ta institut pa pozna prepoved opravljanja dela dokler traja postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju PZ) . Prav zaradi narave disciplinskega postopka institut suspenza PZ kot ga je določal ZPol ali pa ZJU ni več uporaben, zato ga v pričujočem delu zgolj vsebinsko primerjalno obravnavam. Primerjalno obravnavam kolektivna pogajanja socialnih partnerjev glede pravnih podlag za sklenitev Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kjer bodo določene tudi disciplinske sankcije za disciplinsko odgovorne javne uslužbence, torej tudi policiste. Tako sem zakonsko ureditev disciplinske odgovornosti po ZODPol (prej ZPol), ZJU in ZDR-1 primerjal v segmentu normativnega prenosa disciplinske odgovornosti iz sistema javnih uslužbencev, na enoten sistem, ki ga ureja ZDR-1. V empiričnem delu magistrskega dela sem obravnaval disciplinske postopke in izrečene disciplinske ukrepe na prvi in drugi stopnji v slovenski policiji z uveljavitvijo ZJU, v obdobju od dne 28.06. 2003 do dne 31.12.2015. Za navedeno obdobje sem preučeval in raziskoval podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih v slovenski policiji, odločitve disciplinskih organov na prvi in drugi stopnji, na kateri je odločala Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja zoper izpodbojne sklepe disciplinskih organov. V zadnjem delu magistrskega dela sem potrdil hipotezo, da je krivdno ravnanje policistov v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti treba obravnavati strožje kot to velja za ostale javne uslužbence v državni upravi, ker se od policistov
Keywords: delovno razmerje, uslužbensko razmerje, kolektivna pogodba, policija, policijska etika, pogodba o zaposlitvi, disciplinska odgovornost policistov, disciplinski postopek, suspenz, opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 3523; Downloads: 677
Full text (2,07 MB)

Abstract: Kolektivne pogodbe so zelo učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev, razmerij med socialnimi partnerji, določitev plače in minimalnih standardov, ki ne smejo zniževati pravic delavcev določenih v zakonskih predpisih. Sistem sklepanja kolektivnih pogodb je svoboden in prostovoljen, kar je tudi eno izmed temeljnih načel kolektivnega dogovarjanja. Postopek sklepanja kolektivnih pogodb zajema opredelitev strank kolektivnih pogajanj, proces pogajanja, ter registracijo in objavo sklenjene kolektivne pogodbe v Uradnem listu. Na teh načelih sloni tudi Zakon o kolektivnih pogodbah, kateri ne predpisuje obveznega sklepanja kolektivnih pogodb niti ne predpisuje obvezne sestavine. Vse to pomeni, da obstaja avtonomija pogodbenih strank, katere lahko svobodno urejajo medsebojna delovno pravna razmerja. Obstaja pa tudi omejitev avtonomije kolektivnih pogajanj, vendar to le v primeru, ko bi šlo za omejevanje zaradi zagotavljanja ali varstva pravic drugih. Takšno omejitev pa lahko določi le Ustava ali zakon. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je to svobodo omejil saj je v 13. členu predpisal, da se ovrednotena orientacijska delovna mesta in nazivi uvrstijo v plačne razrede določene v kolektivni pogodbi za javni sektor oz. v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne pa tudi v panožni kolektivni pogodbi kot je Kolektivna pogodba za policiste . Policisti in kriminalisti so na podlagi Kolektivne pogodbe za javni sektor uvrščeni v plačno podskupino C3 in sicer v 21 plačni razred kar pomeni, da je njihovo delo pod vrednoteno saj so obravnavani enako kot vojaki, cariniki, pazniki in izterjevalci ter referenti na upravnih enotah. Navedena določba zakona tako preprečuje ureditev plače (tarifni del kolektivne pogodbe) policistov v Kolektivni pogodbi za policiste. Rešitev se kaže v morebitni pripravljenosti politike (delodajalca, t.j. Vlade RS) za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala ureditev plačnega sistema za policiste v panožni kolektivni pogodbi pri čemer bi se lahko upoštevale vse specifičnosti dela policista.
Keywords: kolektivna pogodba, sindikat, sindikalna svoboda, delodajalec, stavka, pogajanja, kolektivna pogodba za policiste
Published in DKUM: 07.10.2016; Views: 1775; Downloads: 128
Full text (1,23 MB)

Abstract: Delovnopravna zakonodaja se redno spreminja, zato jo je potrebno spremljati. Obravnavana tema vključuje trenutno veljavne predpise na področju delovnih razmerij in del na podlagi pogodb civilnega prava. V tem delu obravnavamo aktivnosti, ki potekajo pred sklenitvijo pogodb za plačano delo, potek sklepanja pogodb, pogodbe za plačano delo, ki so trenutno na voljo v Sloveniji ter prenehanje teh pogodb. Opredeljujemo stranke pogodb, vsebino in obliko pogodb, obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za sklenitev pogodb o zaposlitvi je potrebno izvesti predpisane aktivnosti, ki so določene z Zakonom o delovnih razmerjih-1. Ob izbiri primernega kandidata za opravljanje plačanega dela sledi izbira primerne pogodbe dela in sklep pogodbe, ki se navadno začne s pogajanji strank pogodbe, sledi sestava ponudbe pogodbe, ki ima določen rok veljavnosti in na koncu sklep pogodbe o delu, če se obe stranki strinjata. Pogodbe o zaposlitvi se praviloma sklepajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vendar Zakon o delovnim razmerjih-1 navaja še izjeme: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnikom, pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. Na ravni dejavnosti se sklepajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe za delo na podlagi civilnega prava, temeljijo predvsem na določbah Obligacijskega zakonika. Omogočajo delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodb o začasnem in občasnem delu upokojencev ter študentov in dijakov, osebnega dopolnilnega dela, samozaposlovanja, kmetijskega gospodarjenja in mrežnega marketinga. Nepoznavanje in nespoštovanje zakonov in predpisov dela lahko vodi do dela na črno, ki je prepovedano. Nedoločenost zakonskih predpisov pogodb dela na podlagi civilnega prava vodi v prekarnost dela.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, civilno pravo, pogodbe za delo, delo na črno, plačano delo, kolektivna pogodba
Published in DKUM: 07.03.2016; Views: 2347; Downloads: 272
Full text (1,40 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno razmerje med novim Zakonom o delovnih razmerjih(ZDR-1) in kolektivnimi pogodbami. Najprej sta na kratko predstavljena oba pravna akta, nato pa sledi predstavitev njunega razmerja. V skladu s tem sta predstavljeni načeli »in favorem« ter »in peius«, po katerih je mogoča drugačna ureditev pravic in obveznosti delavcev v kolektivnih pogodbah, bodisi boljša bodisi slabša, od ureditve v zakonu. Prav tako pa so predstavljene nekatere novosti, ki jih je uvedel ZDR-1, in omogočajo derogacijo zakonske ureditve s kolektivnimi pogodbami. V diplomskem delu so tudi predstavljene in z vidika ureditve »in peius« analizirane nove kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so bile sprejete po uveljavitvi ZDR-1. Rezultati te analize pa so nato prikazani v primerjavi z ureditvijo v starih oz. prejšnjih kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Keywords: Zakon o delovnih razmerjih, kolektivna pogodba, razmerje, in favorem, in peius, derogacija, kolektivna pogodba dejavnosti, analiza
Published in DKUM: 06.07.2015; Views: 2148; Downloads: 658
Full text (509,49 KB)