Search the digital library catalog

Abstract: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Keywords: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 551; Downloads: 93
Full text (2,12 MB)

Abstract: Pri diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih smo raziskali potek razvoja govora pri otrocih. Sam namen diplomske naloge pa je bil preveriti pripovedovanje zgodb ob sličicah pri otrocih starih 4, 5 in 6 let. Zanimalo nas je, kakšna stopnja koherentnosti in kohezivnosti se pojavlja pri pripovedovanju, ali otroci v pripovedovanju uporabljajo narečje. V teoretičnem delu smo pozornost namenili pred jezikovni fazi ter jezikovnemu obdobju. Opredelili smo koherentnost in kohezivnost, ki sta bili osrednji temi našega raziskovanja. Izvedli smo dve preverjanji, ki sta bili v razmaku dveh mesecev. V sklopu empiričnega dela smo želeli raziskati, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob sličicah, ki jo prvič vidijo. Zanimalo nas je, ali otroci uporabijo pravljični začetek, ali je zaznati zamenjavo glasov ter glasovno podvajanje. Zanimalo nas je tudi, ali otroci svoja pripovedovanja naslovijo ter na kateri stopnji koherentnosti in kohezivnosti se nahajajo. Vse dobljene rezultate smo skrbno uredili v tabele in ugotovili, da so nekateri otroci napredovali od prvega do drugega preverjanja.
Keywords: Govor, pripovedovanje, malčkova zgodba, koherentnost, kohezivnost.
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 1141; Downloads: 142
Full text (2,04 MB)

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Razvoj pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu je bil namen preveriti, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob slikah in kakšen je njihov razvoj pripovedovanja v določenem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili razvoj otrokovega govora od predšolskega obdobja. Ker ima veliki vpliv na pripovedovanje otroka poslušanje, smo opredelili tudi pomen in dejavnike poslušanja. Osrednja tema zaključnega dela je pripovedovanje zgodbe, zato opredeljuje tudi spodbujanje pripovedovanja, razvoj pripovedovanja in dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje. Dotaknili smo se tudi otrokovih prvih zgodb in ocenjevanje zgodb glede na kriterije koherentnosti in kohezivnosti. V empiričnem delu je bil namen ugotoviti, kakšen je napredek pripovedovanja zgodbe ob slikah v 1. razredu med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo izvedeno v obdobju petih mesecev. Zanimalo nas je, kako otroci pripovedujejo zgodbe ob slikah, predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko dosežejo otroci v 1. razredu. Iz dobljenih podatkov smo rezultate združili v tabele in jih interpretirali. Večina otrok je v obdobju petih mesecev pri pripovedovanju napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek zelo očiten, pri drugih majhen. Pri preverjanju je sodelovalo tudi nekaj otrok, kjer napredka med prvim in drugim preverjanjem ni bilo.
Keywords: govor, pripovedovanje, poslušanje, koherentnost, kohezivnost.
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1202; Downloads: 147
Full text (1,91 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Malčkova prva zgodba je namen preveriti in proučiti, kako otroci ob prvič videni sliki pripovedujejo zgodbo. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, vse od prvih glasov do prvih stavkov, kako spodbuditi razvoj govora ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj govora. Dotaknili smo se tudi mišljenja otrok in njihove domišljije, prvih malčkovih zgodb, pripovedovanja zgodbe ter ocenjevanja zgodb po Marjanovič Umek. V empiričnem delu je bil namen raziskati in ugotoviti, ali so otroci, stari tri do štiri leta, med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo v razmaku sedmih mesecev, napredovali v svojem pripovedovanju zgodb ob sliki. Zanimalo nas je, ali so otroci pripravljeni pripovedovati zgodbo ob prvič videni sliki ter ali so otroci izbrali pravljično značilen konec ter začetek zgodbe pri svojem pripovedovanju. Predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko ti otroci dosežejo s pripovedovanimi zgodbami. Na podlagi vseh dobljenih podatkov smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je slaba polovica otrok v teh sedmih mesecih na področju pripovedovanja zgodbe napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši. Med vsemi je bilo tudi nekaj otrok, kjer napredka ni bilo zaznati, saj so pri obeh preverjanjih dosegli enako število točk.
Keywords: predšolski otrok, govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost in kohezivnost
Published in DKUM: 05.06.2018; Views: 2594; Downloads: 254
Full text (1,55 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali besedila televizijskih soočenj s predsedniških volitev 2012. Na volitvah 2012 so se predstavili trije kandidati za predsednika države: Borut Pahor, dr. Danilo Türk ter dr. Milan Zver. Kljub različnim političnim nazorom in programom je vsem trem politikom skupno to, da želijo ohraniti oziroma pridobiti zaupanje volivcev. To počnejo na različne načine, nekateri z vplivanjem na čustva, drugi z držo in osebnostjo – vse to pa se odraža v njihovem načinu sporočanja, rabi jezika. V političnih kampanjah se politiki oglašujejo na različne načine, eden izmed njih je tudi soočanje mnenj v javnosti oziroma televizijsko soočenje. V analizi smo zajeli besedila, ki so jih kandidati tvorili na televizijskih soočenjih komercialne televizije POP TV. Tovrstna besedila štejemo med politična oglaševalska besedila. V diplomski nalogi smo se osredotočili na javna in spontano tvorjena besedila politikov. Gradivo, ki smo ga v analizi uporabili, smo pridobili s transkribiranjem omenjenih soočenj. Preko analize smo prišli do zaključka, da je vsak kandidat uporabljal določeno prepričevalno strategijo; Pahor je vplival predvsem s čustvi, Zver je poskušal omajati zaupanje volivcev v protikandidate, Türk pa je skušal volivce prepričati s svojo držo, osebnostjo in podobo. Poleg tega smo z analizo dokazali, da politiki ne upoštevajo sporočevalnih načel, kršijo predvsem sodelovalno načelo ter vljudnostno načelo. Do kršitev sodelovalnega načela in njegovih maksim pride takrat, ko se kandidati želijo izogniti neugodnemu vprašanju, maksime vljudnostnega načela kandidati kršijo s pretirano samohvalo in grajo protikandidatov. Ugotovili smo, da se v besedilih pojavljajo skladenjske strukture, tipične za spontana besedila (vračanja, napačni začetki, mašila) ter da so politična besedila, kljub spontanosti, kohezivno in koherentno dobro povezana.
Keywords: televizijsko soočenje, politični jezik, prepričevalne strategije, besedilo, kohezivnost, koherentnost.
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 1829; Downloads: 178
Full text (1,06 MB)