Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili zakonodajo, smernice in pravilnike, ki urejajo energetsko učinkovitost stavb, energetsko izkaznico, natančneje opisali njeno vsebino ter na praktičnem primeru energetske sanacije osnovne šole Šempeter v Občini Žalec naredili analizo sanacije z vzporednim preračunom kazalnikov energetske učinkovitosti pred sanacijo in po njej ter prikazali ukrepe, s katerimi smo dosegli izboljšanje toplotne izoliranosti, povečanje prihrankov pri rabi električne in toplotne energije, večjo uporabo obnovljivih virov energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, znižanje obratovalnih stroškov objekta ter povečanje ozaveščenosti uporabnikov. Izdelali smo računsko in merjeno energetsko izkaznico ter rezultate primerjali s tistimi, ki jih je dobil pogodbeni izvajalec v času izvajanja renovacije. Izveden je bil tudi termografski pregled objekta, kjer se je analizirala toplotna izoliranost stavbe.
Keywords: energetska sanacija, energetska izkaznica, Osnovna Šola, kohezijska politika, energetska učinkovitost
Published in DKUM: 12.01.2023; Views: 704; Downloads: 108
Full text (8,35 MB)

Abstract: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Keywords: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1582; Downloads: 254
Full text (1,23 MB)

Abstract: Na osnovi kohezijske politike EU omogoča razvojne priložnosti državam članicam in njenim regijam. Brez kohezijske politike bi bila EU manj konkurenčna, gospodarsko šibkejša, politično nestabilna in manj pravična, hkrati pa bi lahko to pomenilo nižjo stopnjo integracije EU. Slovenija je kot država članica EU upravičena do sredstev te politike. V novem programskem obdobju se Slovenija deli na dve kohezijski regiji. V diplomskem projektu predstavljamo kohezijsko politiko s poudarkom na novem programskem obdobju 2014−2020 ter novosti in priložnosti, ki jih prinaša ta politika Sloveniji. Analiziramo tudi priložnosti dveh razvojnih regij iz obeh kohezijskih regij. Ugotavljamo, da je v tem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev v primerjavi s predhodnim programskim obdobjem. Kohezijska politika je bolj trajnostno naravnana in intenzivneje podpira manj razvite regije. V diplomskem projektu tudi ugotavljamo, da ponuja kohezijska politika EU v aktualnem programskem obdobju manj razviti kohezijski regiji in Savinjski razvojni regiji več razvojnih priložnosti.
Keywords: kohezijska politika EU, EU, pametna specializacija, programsko obdobje 2014−2020.
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 2060; Downloads: 399
Full text (1,32 MB)

Abstract: Diplomsko delo si prizadeva čim bolj celovito in pregledno opredeliti kohezijsko politiko Evropske unije. Osrednji namen je predstaviti, kakšen pomen ima tovrstna politika za Republiko Slovenijo. Eden izmed temeljnih ciljev Evropske unije je doseči čim bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Unije oziroma zmanjšati razlike med regijami in državami članicami Evropske unije. Da bi dosegla ta cilj, je oblikovala kohezijsko politiko. Ta obsega vrsto instrumentov in programov, ki se izvajajo na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Kohezijska politika deluje tako, da pospešeno spodbuja rast in sodelovanje na ekonomskem, socialnem in teritorialnem področju v podpovprečno razvitih delih Evropske unije. Ker je kohezijska politika precej kompleksno področje, je diplomsko delo zaradi razumevanja vsebinsko razdeljeno na dva večja sklopa. Prvi opisuje oblikovanje in razvoj kohezijske politike oziroma izvedbo ustreznih reform po posameznih obdobjih ter opredeljuje instrumente in načela, na katerih temelji kohezijska politika in katerih poznavanje je nujno za njeno razumevanje. Drugi sklop obravnava kohezijsko politiko z vidika Republike Slovenije kot članice Evropske unije. Prvo podpoglavje prikazuje razsežnost kohezijske politike v državi, nadalje so opredeljeni vsi udeleženci politike, vključno z vršilci nadzora nad porabo evropskega denarja, nazadnje pa je opisan tudi postopek izbire operacij. Drugo podpoglavje se osredotoča na težave, s katerimi se sooča Slovenija pri izvajanju politike in išče vzroke zanje. Pri analizi se opiram na dosedanjo in preteklo pravno ureditev, na razpoložljivo literaturo, priporočila in ugotovitve posameznih institucij ter organov in na primere tako dobre kot tudi slabe prakse izvajanja kohezijske politike v Republiki Sloveniji in ostalih državah članicah.
Keywords: kohezijska politika Evropske unije, instrumenti kohezijske politike, načela kohezijske politike, programski dokumenti, uredbe (EU)/(ES), absorpcijska sposobnost, (ne)učinkovitost, poraba evropskih sredstev.
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 2708; Downloads: 320
Full text (1001,64 KB)

Abstract: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Keywords: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Published in DKUM: 03.08.2016; Views: 2082; Downloads: 123
Full text (1,52 MB)