1. |
2. Vpliv splošne anestezije na pojav demencePetra Čoh, 2021, undergraduate thesis Abstract: Demenca postaja vedno večja zdravstvena in družbena problematika po svetu. Obolelih za demenco je vedno več, glavni vzrok za njen nastanek pa še ni odkrit. Namen zaključnega dela je raziskati tveganje za pojav demence po splošni anesteziji.
Metode: Izvedeni so bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na povezavo med splošno anestezijo in demenco. Pregledana je bila literatura z obravnavnega področja in izvedena je bila analiza pridobljenih virov glede na ustreznost zastavljene iskalne strategije. Izbrani članki so bili analizirani, rezultati pa prikazani v skupni tabeli z ugotovljenimi značilnostmi. Vsaka študija je bila razvrščena po hierarhiji dokazov in ocenjena po kakovosti. S pomočjo tematske analize so bile na koncu sintetizirane ugotovitve.
Rezultati: Po pregledu šestih identificiranih študij je bila glavna kategorija, poimenovana »tveganje za pojav demence po splošni anesteziji«, razdeljena v več podkategorij. Ugotovljeno je bilo, da je tveganje za pojav demence po splošni anesteziji odvisno od vrste anestetika, vrste demence, demografskih značilnosti, pridruženih bolezni ali poškodb, števila izpostavljenosti splošni anesteziji, vrste operacije, trajanja splošne anestezije in posledic splošne anestezije, ki niso zanesljivo povezane z demenco, vendar nanjo vplivajo.
Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da splošna anestezija vpliva na pojav demence in da se tveganje za ta pojav veča. Natančnega vzroka za to dogajanje nismo ugotovili, saj na to vpliva več dejavnikov. Nadaljnje raziskave na to temo se nam zdijo pomembne, saj natančen vzrok za pojav demence postaja vedno večji zdravstveni problem.
Keywords: tveganje, anestezija, sindrom postoperativne kognitivne disfunkcije, kognitivni upad.
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 1182; Downloads: 226
 Full text (1,03 MB) |
3. |
4. Napovedovanje sprememb kognitivnih sposobnosti pri starejši populacijiAnja Štante, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Delež starejših od 65 let se v populaciji veča. Napovedi kažejo, da se bo do leta 2100 še povečal. Ena od problematik, ki se pojavlja pri starejših, je upad kognitivnih sposobnosti.
Metode: Analizirali smo podatke iz raziskave The Survey of Health, Aging and Retirement in Europe pri valu 6 in 7. Oblikovali smo dve skupini podatkov. V prvo smo uvrstili vse razpoložljive podatke iz držav Evropske unije, v drugo podatke zbrane v Republiki Sloveniji. Analizo podatkov smo izvedli v programskem jeziku R. Z uporabo napovednih modelov smo poskušali napovedati spremembe v vrednosti spremenljivke »razlika v takojšnjem priklicu besed med valoma 6 in 7«. Uporabili smo tri napovedne modele, in sicer multiplo logistično regresijo, Random Forest in Gradient Boosting Machine. Pri dobljenih rezultatih smo primerjali vrednost površine pod krivuljo.
Rezultati: Pri evropski populaciji se je kot najboljši napovedni model izkazala multipla logistična regresija z rezultatom pri vrednosti AUC 0,698 (95% IZ: 0,678-0,705). Pri slovenski populaciji se je kot najboljši izkazal Gradient Boosting Machine z rezultati pri AUC 0,698 (95% IZ: 0,663-0,760).
Razprava in sklep: Izkazalo se je, da na izhodno spremenljivko vplivajo spremenljivke, ki so že zaznane v drugih študijah. Te so priklic besed pri valu 6, starost in stopnja izobrazbe. Pri evropski populaciji je opazen vpliv spremenljivke samoocena računalniških sposobnosti. Študije s področja kognitivnih sposobnosti pri starejših na območju Republike Slovenije so pomembne, saj se slovenska družba stara.
Keywords: staranje, kognitivni upad, priklic besed, SHARE, napovedni model
Published in DKUM: 29.06.2021; Views: 1216; Downloads: 145
Full text (670,62 KB) |
5. Vaskularni kognitivni upad in vaskularna demencaKlavdija Ovčar Štante, Jure Potočnik, Martin Rakuša, 2017, professional article Abstract: V razvitem svetu ima 5–10 % prebivalstva nad 65 let demenco, katere pojavnost še vedno narašča. Demence zaradi možganskih žilnih bolezni – vaskularna demenca (VaD) predstavljajo dobro petino vseh vzrokov za demenco. Milejša oblika je vaskularni kognitivni upad (VaKU). Za postavitev diagnoze VaD je pomembno, da sta upad spoznavnih sposobnosti in možgansko-žilna bolezen jasno časovno povezana ter ni popravljivih vzrokov za kognitivni upad. Pri postavitvi diagnoze uporabimo nevropsihološko testiranje in slikovne preiskave.
Glavni dejavniki tveganja za VaKU in VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske spremembe.
Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi.
Glavni dejavniki tveganja za VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske lezije.
Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi.
Keywords: vaskularna demenca, vaskularni kognitivni upad, možganske žilne bolezni, spoznavne sposobnosti
Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 3280; Downloads: 676
Full text (137,66 KB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Povezava med zmanjšano sposobnostjo voha (hipozmija) in upadom kognitivne učinkovitosti pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijoMojca Brglez, 2016, master's thesis Abstract: Parkinsonova bolezen je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, katere vzrok ni povsem poznan. Znano je, da se lahko pred tipično motorično simptomatiko pojavijo nemotorični simptomi. Eden izmed njih je tudi upad vohalne sposobnosti. Namen naše raziskave je bil raziskati vohalno sposobnost in kognitivni status pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Želeli smo ugotoviti, kateri faktorji najbolje ločujejo testno skupino od kontrolne. Uporabili smo nov vohalni test, zato smo karakteristike testa preverili tudi pri mladih odraslih.
V raziskavo smo vključili 30 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo (povprečne starosti 68,8 let) in 30 starostnikov (povprečne starosti 71,2 let), ki so sestavljali kontrolno skupino. Vohalno sposobnost smo merili z vohalnim testom, ki smo ga napravili za potrebe te raziskave. Naloga udeležencev na tem testu je bila, da med desetimi pari različnih dišavnic najdejo ustrezne pare vonjev. Kognitivno učinkovitost smo ocenili z Montrealsko lestvico spoznavnih sposobnosti (MoCA). V drugo raziskavo smo vključili 100 mladih odraslih (povprečne starosti 23,3 let). Pri njih smo preverjali vohalno sposobnost z razširjenim vohalnim testom, ki je obsegal trinajst parov dišavnic.
Rezultati so pokazali na statistično pomembno razliko v vohalni sposobnosti in kognitivnem upadu med bolniki s Parkinsonovo boleznijo in kontrolno skupino. Povezava med kognitivno učinkovitostjo in sposobnostjo voha je pri bolnikih šibka. Ugotovili smo tudi, da se s trajanjem bolezni vohalni deficit ne poslabšuje. Vonji, ki najbolje diskriminirajo testno skupino od kontrolne, so: kava, klinčki, majaron in cimet. Rezultati analize vohalnega testa pri mladih kažejo, da mladi na vohalnem testu dosegajo statistično pomembno boljše rezultate. Ugotovili smo tudi, da se pri origanu, majaronu, baziliki, rožmarinu, janežu in kumini pojavlja največ napak.
Z vohalnim testom smo potrdili, da je pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo vohalna sposobnost slabša. To nam daje priložnost, da z izboljšanjem vohalnega testa in dodatnimi analizami na večjem vzorcu bolnikov uporabimo test kot presejalni in kot pomoč pri prepoznavi Parkinsonove bolezni že v predklinični fazi.
Keywords: Parkinsonova bolezen, vohalna sposobnost, kognitivni upad, vohalni test, Montrealska lestvica sposobnosti.
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 2146; Downloads: 162
Full text (1,31 MB) |
8. KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJAAnita Nonković, 2010, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Keywords: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Published in DKUM: 25.10.2010; Views: 5102; Downloads: 1248
Full text (1,08 MB) |
