1. Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole : magistrsko deloLiza Klajnšek, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pomen gibalnih iger za spominske sposobnosti učencev drugega razreda osnovne šole smo raziskovali vpliv vsakodnevnega vključevanja gibalnih iger v učni proces na spominske sposobnosti učencev. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 40 učencev drugega razreda, razdeljenih v eksperimentalno in kontrolno skupino. Eksperimentalna skupina je vsakodnevno sodelovala v gibalnih igrah pri različnih predmetih, kontrolna skupina pa je sledila običajnemu delu brez vključevanja dodatnih gibalnih iger v učni proces. Rezultati raziskave so pokazali, da so se spominske sposobnosti eksperimentalne skupine po intervenciji izboljšale, medtem ko so se sposobnosti kontrolne skupine poslabšale. Največji napredek so pokazale deklice, ki so bile pred intervencijo manj telesno aktivne, medtem ko pri dečkih ni bilo opaziti pomembnega napredka. Gibalne igre so imele pozitiven vpliv na motivacijo, pozornost in koncentracijo učencev, kar je prispevalo k lažjemu delu in boljšim rezultatom v učnem procesu. Izvedena intervencija potrjuje pomembnost vključevanja gibanja v učni proces za celostni razvoj otrok, še posebej tistih, ki sicer niso telesno dovolj aktivni. Ključne ugotovitve poudarjajo, da gibanje izboljšuje spominske sposobnosti in prispeva k boljšemu učnemu uspehu, hkrati pa krepi telesno in duševno zdravje otrok.
Keywords: kognitivni razvoj, spominske sposobnosti, gibanje, gibalne igre
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 91
 Full text (1,00 MB) |
2. Vpliv možganske krvavitve pri nedonošenčkih na kognitivni razvoj v poznejših starostnih obdobjihNina Malek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prezgodnji porod je najpomembnejša determinanta neželenih izidov v smislu preživetja, kakovosti življenja, psihosocialnega in čustvenega vpliva na družino. Nedonošenčki so novorojenčki, rojeni pred 37. tednom gestacijske starosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako možganska krvavitev pri nedonošenčkih vpliva na kognitivni razvoj.V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in Science Direct. Dodatno smo uporabili še bazo Google Učenjak. Vse članke, ki so ustrezali našim omejitvam, smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.V končno analizo smo vključili 9 raziskav. Ugotovili smo, da imajo otroci, ki so ob rojstvu utrpeli intrakranialne krvavitve, težave v razvoju, ki so vidne v času razvoja. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale, da ima možganska krvavitev nedonošenčka negativen vpliv na kognitivni razvoj. Le-ta je odvisen od velikosti in stopnje krvavitve.Na podlagi pregleda literature lahko trdimo, da je področje sicer raziskano, vendar manjkajo raziskave, ki bi posebej opredeljevale različne kognitivne težave, nastale kot posledica možganske krvavitve.
Keywords: prezgodnji porod, nedonošenčki, možganska krvavitev, kognitivni razvoj
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 204; Downloads: 54
Full text (1,74 MB) |
3. Strateške matematične igre s pravilom “3 v vrsto” v predšolskem obdobju : diplomsko deloTadeja Selič Mlakar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z matematiko se srečujemo na vsakem koraku našega življenja in je za nas tudi zelo pomembna ter uporabna. Z njo se zelo zgodaj srečajo tudi otroci, že v predšolskem obdobju. Pri tem imamo zelo pomembno vlogo odrasli, ki moramo otrokom omogočiti čim bolj pester nabor matematičnih izkušenj. To je najlažje narediti z uporabo različnih načrtovanih in spontanih matematičnih dejavnosti, najpogosteje izvedenih preko igre.
Cilj te diplomske naloge je bil raziskati, kako otroci posegajo po matematičnih dejavnostih ter kaj jim njihov miselni razvoj omogoča in česa ne. V raziskavi smo izvedli tri različne igre, ki temeljijo na pravilu tri v vrsto in skušali ugotoviti, kako jih otroci igrajo, kaj jim dela težave in kaj je značilno za njihovo razmišljanje pri igranju. V raziskavo so bili vključeni otroci stari od 3 do 6 let. Otrokom smo igre najprej predstavili in nato smo jih opazovali pri igri ter beležili, katera pravila razumejo ter katerih ne. Nato smo igre pustili na različnih mestih ter beležili, v kolikšni meri jih otroci samostojno vzamejo ter jih igrajo. Na koncu pa smo igre razdelili tudi otrokom, da so jih doma igrali s starši in njihove vtise pridobili tudi na podlagi kratkega anketnega vprašalnika. Prišli smo do ugotovitve, da večina otrok razume vsa pravila iger, da se za te igre v največji meri odločajo ob spodbudi odraslega in da so bile tudi staršem te igre zanimive.
Keywords: matematika, otrok, kognitivni razvoj, igra
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 624; Downloads: 73
Full text (2,52 MB) |
4. Poosebljanje pri predšolskih otrocihKarin Štrtak, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje pojav poosebljanja pri predšolskih otrocih. Poosebljanje je naraven pojav, pri katerem otroci neživim stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Predšolski otroci si zunanji svet okrog sebe razlagajo predvsem z lastnega vidika. S poosebljanjem in drugimi miselnimi procesi v predšolskem obdobju se je ukvarjal Jean Piaget, ki se uvršča med največje teoretike na področju kognitivnega razvoja. Iz tega razloga je njegova teorija vključena v teoretični del diplomskega dela. Praktično raziskovanje se osredotoči na pojavljanje poosebljanja v predšolskem obdobju in poskuša ugotoviti, ali je poosebljanje povezano s starostjo in spolom otrok. Raziskava poteka s pomočjo individualnih pogovorov s predšolskimi otroki, izvedenih v različnih vrtcih. Za omenjene individualne pogovore je bil uporabljen vprašalnik, ki sta ga izdelala Kayoko Inagaki in Giyoo Hatano. Ugotovitve izvedene raziskave kažejo, da otroci v predšolskem obdobju vsekakor poosebljajo in da je proces poosebljanja povezan s starostjo otrok, medtem ko spol predšolskih otrok pri poosebljanju ni pomemben.
Keywords: predšolski otroci, kognitivni razvoj, simbolna igra, poosebljanje, animizem
Published in DKUM: 11.01.2021; Views: 1117; Downloads: 137
Full text (796,72 KB) |
5. Vpliv staršev na celostni razvoj dojenčkaZala Peretin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Namen in poslanstvo staršev je, da otroku omogočijo zdravo, varno in brezskrbno otroštvo, kar pa je še posebej zahtevno v prvem letu življenja, ko je dojenček najmanj samostojen, a hkrati najbolj pogumen in željan raziskovati okolje, v katerem živi. Tako starši vsakodnevno, zavedno in nezavedno, vplivajo na celostni razvoj svojih dojenčkov.
V diplomskem delu smo raziskovali, kakšen je vpliv staršev na posamezna področja dojenčkovega razvoja, in sicer gibalnega, socio-emocionalnega ter kognitivnega in govornega. V teoretičnem delu smo raziskali in zapisali že preučena teoretična in empirična dognanja glede delovanja družin in vpliva staršev na specifična področja dojenčkovega razvoja, v empiričnem delu pa smo nato vpliv staršev na dojenčke tudi sami raziskali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja.
Keywords: vpliv staršev, dojenček, gibalni razvoj, socio-emocionalni razvoj, kognitivni in govorni razvoj
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1180; Downloads: 217
Full text (1,23 MB) |
6. Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštvaKaja Ričnik, 2019, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Keywords: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Published in DKUM: 18.07.2019; Views: 1224; Downloads: 212
Full text (1,60 MB) |
7. Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okoljaPetra Veber, 2018, undergraduate thesis Abstract: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Keywords: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Published in DKUM: 29.11.2018; Views: 1560; Downloads: 159
Full text (1,70 MB) |
8. Povezanost učnega uspeha in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju zgodnje adolescenceEstera Paradiž, 2017, master's thesis Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju poznega otroštva in zgodnje adolescence. Raziskava je bila opravljena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 426 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije »Eurofit«, ki meri gibalne sposobnosti učencev. Merjenci so bili na podlagi učnih ocen pri matematiki, ki so jih posredovali njihovi učitelji, razdeljeni na tri skupine: učno zelo uspešni, uspešni ter učno manj uspešni. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti glede na učno uspešnost pri matematiki ločeno po spolu smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Ugotavljanje statistično značilnih razlik je potekalo na ravni tveganja p<0,05. Za še natančnejšo opredelitev predhodno ugotovljenih statistično značilnih razlik smo opravili tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in učno manj uspešnimi dečki pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov in hitrost teka, eksplozivno, repetitivno in statično moč, koordinacijo gibanja ter vzdržljivost. Statistično značilna razlika med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in manj uspešnimi dekleti se je pokazala pri testih, ki merijo ravnotežje, vzdržljivost, hitrost alternativnih gibov in hitrost teka, gibljivost, repetitivno in eksplozivno moč ter koordinacijo telesa. Ugotovitve kažejo, da je učna uspešnost tesno povezana z gibalno učinkovitostjo tako pri dečkih kot tudi pri deklicah. Učno zelo uspešni otroci so prav tako gibalno bolj učinkoviti.
Keywords: gibalne kompetence, motorične sposobnosti, kognitivni razvoj, ocena iz matematike
Published in DKUM: 07.03.2017; Views: 2477; Downloads: 365
Full text (1,29 MB) |
9. IGRA VLOG KOT METODA IZKUSTVENEGA UČENJA PRI JEZIKOVNEM POUKU SLOVENŠČINETanja Brčić Petek, 2016, master's thesis Abstract: Igra vlog je metoda izkustvenega učenja, ki omogoča učencu/dijaku, tudi študentu izgradnjo poglobljenega razumevanja učne snovi in izraţanje ustvarjalnosti ter ga spodbuja k razvoju raznovrstnih veščin, bazičnih miselnih veščin – primerjanje, razvrščanje, posploševanje, opredeljevanje, sklepanje, analiziranje, raziskovanje, veščin kritičnega mišljenja – analiza argumentov, preverjanje hipotez, pravilna raba jezika, komunikacijskih veščin – poslušanje, vzpostavljanje dvogovora. izraţanje stališč, mnenj. Z metodo igre vlog je mogoče uresničevanje širokega spektra vzgojno-izobraţevalnih ciljev tako na področju kognitivnega kot čustvenega razvoja posameznika. Učenci/dijaki s pomočjo učiteljevih navodil, smernic samostojno, domiselno in ustvarjalno, z miselnimi postopki predstavljajo dano situacijo, ustvarjajo razpravo, rešujejo nastale teţave in usvajajo snov. Poleg miselnih in intelektualnih procesov se prepletata tudi čustvena in domišljijska aktivnost. Izvedba pouka s pomočjo metode igre vlog in analiza pridobljenega znanja, stopnje ustvarjalnosti, zavzetosti, sodelovanja pri učenju sta bili usmerjeni k ugotovitvi, ali je s takšno obliko poučevanja/učenja v srednji šoli, gimnazijskem programu, mogoče doseči zastavljene vzgojno-izobraţevalne cilje in dijake motivirati za delo ter s tem narediti pouk zanimivejši in privlačnejši. Rezultati analize izdelkov, ocenjevanja kot posledice igre vlog, ki je bila izpeljana kot uvodna motivacija, kot popestritev pouka in kot metoda pridobivanja novega znanja, ponavljanja in utrjevanja znanja, ter ocenjevanja, torej v vseh fazah učnega procesa, so pokazali, da je igra vlog primerna in uspešna metoda poučevanja/učenja, saj so bili vzgojno-izobraţevalni cilji doseţeni, dijaki ustvarjalni, aktivni in uspešni.
Keywords: igra vlog, simulacija, domišljija, prevzem identitete, samostojno učenje, raziskovalno učenje, kognitivni razvoj, čustven razvoj
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 6343; Downloads: 1005
Full text (2,11 MB) |
10. Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoliAndrej Šafhalter, 2016, doctoral dissertation Abstract: Razvijanje prostorske predstavljivosti z uvedbo 3D-modeliranja v osnovni šoli
Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del obravnava nekatera dognanja drugih avtorjev, ki predstavljajo povezavo z empiričnim delom. Tako so predstavljene značilnosti: prostorskega zaznavanja, spomina in mišljenja, prostorske predstavljivosti in vpliv spola nanjo, učnih stilov in hemisferičnosti možganov, testov hemisferne dominacije, kognitivnega razvoja s poudarkom na prostorski predstavljivosti, inteligentnosti in večvrstne inteligentnosti, testov inteligentnosti in prostorske predstavljivosti, tehničnega načrtovanja v osnovni šoli ter 3D-modeliranja in vizualizacije.
V empiričnem delu je prikazana raziskava o vplivu 3D-modeliranja na prostorsko predstavljivost. Pri tem smo na začetnem stanju kontrolirali spol, razred, oceno pri TIT/NIT, izkušnje s poznavanjem programa za 3D-modeliranje, zaznavni stil, oceno prostorske sposobnosti, oceno hemisferičnosti in dosežke na začetnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti. Po eksperimentu smo kontrolirali učinke eksperimenta glede na razlike v dosežkih na končnem preizkusu iz prostorske predstavljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino ter napredek učencev eksperimentalne skupine z vidika prostorske predstavljivosti.
Na osnovi 35 raziskovalnih vprašanj je bilo postavljenih 35 hipotez. Preverjanje hipotez je bilo razdeljeno v tri sklope: (A) hipoteze, vezane na začetno stanje, (B) hipoteze, vezane na končno stanje, in (C) hipoteze, vezane na razlike med začetnim in končnim stanjem eksperimentalne skupine. V sklopu A so bile potrjene tri hipoteze, tri so bile zavrnjene, v sklopu B so bile potrjene vse tri hipoteze in v sklopu C je bilo potrjenih vseh deset hipotez. V raziskavi je bilo zajetih 16 spremenljivk, sama raziskava pa je temeljila na eksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pedagoški eksperiment je potekal v dveh šolskih letih, 2011/2012 in 2012/2013. Raziskovalni vzorec je zajemal učence enajstih slovenskih osnovnih šol, v katerih se je izvajala interesna dejavnost 3D-modeliranje. V eksperimentalni skupini je bilo 95 učencev, v kontrolni pa 101. Sodelovali so učenci od 6. do 9. razreda, 107 je bilo učencev moškega, 89 pa ženskega spola. V eksperimentalno skupino so bili vključeni učenci, ki so izbrali 3D modeliranje kot interesno dejavnost in so jo obiskovali eno uro na teden med šolskim letom. Kontrolno skupino so sestavljali učenci, ki dejavnosti 3D modeliranje niso obiskovali. V večini primerov so bili to sošolci učencev eksperimentalne skupine. Podatki so bili izbrani na osnovi: osnovnih podatkov o učencih, začetnega in končnega preizkusa iz prostorske predstavljivosti, samoocenitvenega vprašalnika o učno-zaznavnih stilih, samoocenitvenega vprašalnika o večvrstni inteligentnosti in samoocenitvenega vprašalnika »Tvoj stil učenja in razmišljanja«. Bistvena ugotovitev je bila, da 3D-modeliranje vpliva na izboljšanje prostorske predstavljivosti pri učencih, medtem ko med spoloma ni bilo ugotovljenih značilnih razlik.
Keywords: 3D-modeliranje, prostorska predstavljivost, kognitivni razvoj
Published in DKUM: 21.03.2016; Views: 2668; Downloads: 326
Full text (3,48 MB) |
