| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Uporaba nekaterih spoznanj psihologije pričanja za preiskovanje kaznivih dejanj : diplomsko delo
Nuša Anna Hrustek, 2009, undergraduate thesis

Keywords: kazniva dejanja, priče, pričanje, kognitivni intervju, hipnoza, spomin, diplomske naloge
Published: 07.12.2009; Views: 3313; Downloads: 569 
(1 vote)
.pdf Full text (374,67 KB)

2.
3.
4.
Preiskovalni intervju po modelu PEACE : diplomsko delo
Vanesa Islam, 2010, undergraduate thesis

Keywords: zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, preiskovalni intervju, model PEACE, diplomske naloge
Published: 23.11.2010; Views: 2410; Downloads: 292
.pdf Full text (468,02 KB)

5.
6.
Kritičen prikaz zasliševalskih tehnik : diplomsko delo
Eva Slivka, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract:
Keywords: preiskovanje, zaslišanje, tehnike, kognitivni intervju, model PEACE, forenzična psihologija, diplomske naloge
Published: 18.04.2012; Views: 1691; Downloads: 330
.pdf Full text (455,00 KB)

7.
Psihološki vidik intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Primož Čonč, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem govoril o psihološkem vidiku intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj. Začel sem s tem, da sem napisal nekaj dejstev o zaslišanju. Če hočemo osumljenega dobro in kvalitetno zaslišati, potrebujemo predvsem dobra vprašanja in primeren prostor za zaslišanje, kjer se bo oseba počutila udobno. Med zaslišanjem oz. razgovorom potekajo motivacijski dejavniki, čustveni in kognitivni dejavniki. V diplomski nalogi sem nato opisal, kako zaslišanje poteka, kakšne so značilnosti zaslišanja in intervjuja in katere so dopustne in katere nedopustne metode zasliševanja ter kako pridobljene izjave dokumentiramo. Razložil sem, kako poteka kognitivni intervju in na čem temelji. Na kratko sem opisal tudi Reidovo tehniko, s pomočjo katere lahko pridobimo osumljenčevo priznanje. Pri zasliševanju oseb je cilj pridobiti priznanja, vendar pa so si le ta med seboj lahko različna. Ker je oseba pri zasliševanju in intervjuju pod stresom, so miselni procesi ljudi različni, zato menim, da je potrebno poudariti tudi psihološki del človekove osebnosti. Določeni osumljenci priznajo dejanja, čeprav so nedolžni. Seveda je vsak človek bitje, katerega vodijo določeni vzgibi, ki so lahko še tako nelogični ostalemu svetu. Pomembno je, da med zaslišanjem in intervjujem preiskovalec oceni osebnost človeka, s katerim je v stiku.
Keywords: kazniva dejanja, osumljenci, intervju, kognitivni intervju, zaslišanje, priznanje, psihološki vidik, diplomske naloge
Published: 10.07.2012; Views: 1582; Downloads: 228
.pdf Full text (260,67 KB)

8.
Zasliševanje žrtev in prič kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Aleksandra Drev, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ko policija dobi obvestilo o storjenem kaznivem dejanju, odhiti na kraj dejanja, kjer začne zbirati obvestila. Z zbiranjem obvestil se ugotavljajo dejstva in okoliščine storjenega kaznivega dejanja. V moji diplomski nalogi je opisanih več primerov zbiranja obvestil, saj so za vsako kaznivo dejanje določena pravila. Pri storjenem uboju se zbirajo obvestila od očividcev in svojcev, pri samomorih predvsem od svojcev, pri vlomih in ropih pa predvsem od oškodovanca. Pri storjenem spolnem nasilju nad žensko se opravljata dva razgovora. Predvsem je pomembno, da so preiskovalci iskreni, nepristranski, vredni zaupanja, pozitivno naravnani in spoštljivi. Še pred nekaj časa so otroci veljali za neverodostojne priče, vendar to ni res. V 98 odstotkih otroci govorijo resnico. Ko se opravlja razgovor z otrokom, ga mora izpraševati tisti preiskovalec, ki je vešč še na drugih področjih. Preiskovalec mora otroka najprej sprostiti, se malo poigrati z njim in mu dokazati, da mu lahko zaupa. V zaslišanjih je dostikrat pomembno, da ga izvaja tisti preiskovalec, ki bo iz priče, osumljenca ali žrtve znal izvedeti čim več informacij, ki so verodostojne. Zaradi tega se je razvil kognitivni intervju, da bi se povečala kvaliteta in kvantiteta pridobljenih informacij. Cilj kognitivnega intervjuja je, da preiskovalec pričo pripelje do tistih vprašanj, kjer se bo priča spomnila pomembnih dogodkov ter ostalih informacij, ki bodo pomagale razjasniti vprašanja, ki jih imajo preiskovalci.
Keywords: kazniva dejanja, žrtve, priče, zaslišanje, zbiranje obvestil, kognitivni intervju, diplomske naloge
Published: 06.08.2013; Views: 1448; Downloads: 177
.pdf Full text (333,43 KB)

9.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Monika Meden, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o uporabi kognitivnega in intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj. Avtorji ju vrednotijo na najrazličnejše načine, določene ugotovitve potekajo po vzporednih poteh, vendar so si mnenja še vedno zelo nasprotujoča. Tako si lahko literaturo s tega področja razlagamo v korist kritikov ali zagovornikov v razpravah. Pri uporabi kognitivnega intervjuja so si mnenja raznih raziskovalcev in avtorjev kriminalistične literature dokaj enotna, saj naj bi bila ta tehnika zelo učinkovita in uporabna za izboljšanje spominjanja preteklih dogodkov. Kljub temu pa so nekateri skeptični tudi glede uporabe kognitivnega intervjuja, saj naj bi to zahtevalo veliko časa za izvedbo in usposabljanje izvajalcev, ki pa zaradi kompleksnosti samega postopka delajo velike napake pri sami izvedbi. Veliko več polemik prinaša hipnoza, saj so predsodki glede njene uporabe prisotni od samega začetka njenega razvoja. Hipnozi se očita predvsem višjo stopnjo možnosti popačenja spomina, netočnih pridobljenih informacij ter sam neposredni vpliv hipnotizerja na zavest in razmišljanje hipnotiziranega. Prekrivanje značilnosti med obema tehnikama je izredno visoko, pri obeh gre za dokazano povečanje količine priklicanih informacij iz spomina. Razhajanja so razmerju med stopnjo prepričanosti posameznika v točnost podanih informacij in pa dejansko pravilnostjo podanih izjav. Kljub številnim zadržkom za uporabo metod v preiskovalne namene kot tehnik izboljšanja priklica spomina je znanih mnogo uspešno rešenih primerov. Diplomsko nalogo zaključujem z verifikacijo hipotez ter možnostmi razvoja tehnik v prihodnje.
Keywords: kognitivni intervju, hipnoza, preiskovanje, kazniva dejanja, diplomske naloge
Published: 09.08.2013; Views: 1516; Downloads: 262
.pdf Full text (265,09 KB)

10.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj
Jaka Gorenc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo uporabno vrednost hipnoze in kognitivnega intervjuja, ki sta metodi za izboljšanje spomina pri žrtvah in pričah kaznivih dejanj. O aplikativni vrednosti obeh tehnik ni enotnega konsenza, zato lahko temo argumentiramo poljubno, kar je razvidno tudi iz literature. Za uporabo kognitivnega intervjuja ni toliko zadržkov kakor za uporabo hipnoze, ki se ji očita kontaminacijo spomina in je tudi s pravnega stališča zahtevnejša od kognitivnega intervjuja. Tudi pri policijskih delavcih in splošni javnosti naletimo na zadržke glede uporabe hipnoze, ki za uporabo kognitivnega intervjuja niso tako izraziti. Uporaba kognitivnega intervjuja pa pomeni tudi potrošnjo virov, saj za njegovo izvedbo potrebujemo ustrezen prostor in človeka, kar lahko predstavlja dodatne stroške. Tako za izvedbo hipnoze kakor kognitivnega intervjuja potrebujemo osebo z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi in strokovnim znanjem. Z uporabo tako hipnoze kakor kognitivnega intervjuja se poveča količina priklicanih informacij iz spomina, ki so v pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Najboljši argument za uporabo obeh tehnik so zagotovo uspešni praktični primeri. V Sloveniji hipnoza kot dokazno sredstvo ni dovoljena, vredno pa bi bilo razmisliti o njeni rabi v predkazenskem postopku v indicialne namene. S pomočjo dodatnih raziskav je lahko prihodnost obeh tehnik svetla.
Keywords: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervju, hipnoza, diplomske naloge
Published: 01.03.2016; Views: 804; Downloads: 79
.pdf Full text (401,17 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica