| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcij
Nika Kastelic, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.
Keywords: izgorelost, depresivnost, depresija, kognitivne funkcije, spomin, pozornost, izvršilne funkcije
Published: 13.07.2018; Views: 521; Downloads: 164
.pdf Full text (1,85 MB)

2.
Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti
Barbara Krpan, 2016, master's thesis

Abstract: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Keywords: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Published: 12.05.2016; Views: 1100; Downloads: 196
.pdf Full text (1,05 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica