| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SINTEZA BAKROVIH, NIKLJEVIH IN KOBALTOVIH KOORDINACIJSKIH SPOJIN Z NIKOTINSKO, IZONIKOTINSKO IN PIKOLINSKO KISLINO
Leja Goljat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Koordinacijske spojine so dandanes pogosto sintetizirane in imajo širok spekter uporabnosti. Namen raziskave je bil sintetizirati nove in že znane koordinacijske spojine z bakrom, kobaltom in nikljem. V sklopu diplomskega dela smo izvedli 27 reakcij sinteze koordinacijskih spojin z bakrom, kobaltom in nikljem ter ligandi nikotinsko, izonikotinsko in pikolinsko kislino. Kot topila smo uporabili vodo, N,N-dimetilformamid in mešanico metanola in acetonitrila. Produkte sintez smo nato analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo.
Keywords: koordinacijske spojine, kobalt, baker, nikelj, nikotinska kislina, izonikotinska kislina, pikolinska kislina, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza (TGA)
Published: 26.09.2013; Views: 1471; Downloads: 163
.pdf Full text (7,87 MB)

2.
Vpliv parametrov selektivnega laserskega taljenja (SLM) na mehanske lastnosti izdelka
Tadej Pišotek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Na SLM izdelavo vpliva veliko različnih parametrov. Mi se bomo osredotočili na spreminjanje parametrov moči laserja ter hitrosti laserskega žarka. Med osnovne metode diplomskega dela bomo uporabili študij literature, ki bodo predvsem akademski članki narejeni na osnovi testiranjev izdelkov narejenih z tehnologijo SLM in metodo eksperimentov.
Keywords: Selektivno lasersko taljenje, kobalt-krom, mehanske lastnosti
Published: 28.01.2014; Views: 1204; Downloads: 138
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Sinteza Cu, Ni in Co koordinacijskih spojin z derivati piridina
Tina Steineker, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil sinteza novih koordinacijskih spojin bakra, niklja in kobalta z ligandom N-oksidom pikolinske kisline in spojin, kjer bi dosegli hkratno vezavo tega in pikolinske kisline na isti centralni atom. Enak cilj smo poskušali doseči z uporabo hkratne kombinacije ligandov pikolinske in dipikolinske kisline. V sklopu diplomskega dela sem tako izvedla štiriintrideset sinteznih reakcij koordinacijskih spojin, pri čemer sem za centralni atom uporabila baker v obliki acetata hidrata, nikelj in kobalt pa v obliki acetata tetrahidrata. Pri tem sem kot ligande uporabila tri izmed derivatov piridina, in sicer pikolinsko kislino, N-oksid pikolinske kisline in dipikolinsko kislino, vse v trdnem agregatnem stanju. Kot topila sem uporabila vodo, mešanico te z acetonom, N,N-dimetilformamid, mešanico acetonitrila in metanola ter acetona in tetrahidrofurana. Delo je temeljilo predvsem na odkrivanju še nesintetiziranih bakrovih, nikljevih in kobaltovih kompleksnih spojin, kjer smo med drugim poskušali doseči optimalne rezultate z uporabo različnih množinskih razmerij reaktantov in kombinacijo diferentnih vrst topil v različnih volumskih razmerjih, potrebnih za sintezo. V sklopu raziskave smo poskušali sintetizirati tudi tri kompleksne spojine, kjer smo za centralni atom uporabili cink v obliki acetata dihidrata in dva izmed lantanoidnih elementov: terbij v obliki nitrata pentahidrata in evropij v obliki klorida heksahidrata. Produkte sinteznih reakcij smo nato karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po opravljenih analiznih metodah kazali na nastanek novih koordinacijskih spojin, je bila opravljena še rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, nikelj, kobalt, derivati piridina (pikolinska kislina, N-oksid pikolinske kisline, dipikolinska kislina), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Published: 07.05.2014; Views: 1398; Downloads: 232
.pdf Full text (3,58 MB)

4.
Izzivi in inovativni postopki pri reciklaži redkozemeljskih magnetov SmCo
Marko Budler, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo področje redkozemeljskih kovin, njihove lastnosti, reciklažo in priložnosti, ki jih ponujajo. Področje ekoloških inovacij, redkih zemelj in reciklaže le-teh preučujemo tako s fizikalno-kemijskega vidika kot tudi s stališča teorije sistemov oz. invencijsko-inovacijskega managementa. V nalogi predstavljamo redke zemlje, njihove lastnosti in posebnosti, zaradi katerih so esencialnega pomena za sodobne tehnične aplikacije. V teoretičnem delu še opredelimo invencije, inovacije in difuzijo novosti ter ustvarjalnost, vključno z razmišljanji Abrahama Maslowa. V aplikativnem delu naloge se osredotočimo na reciklažo redkih zemelj oz. samarija. Težavo pri recikliranju predstavljajo delci samarijevega oksida, ki jih analiziramo s svetlobno mikroskopijo, tako da predvidimo njihovo obnašanje. V sklepnih mislih predstavimo domneve in ugotovitve o vplivu in porazdelitvi samarijevega oksida, prav tako pa analiziramo inovacijske dejavnike in ustvarjalnost po Maslowu z namenom izboljšanja delovne prakse v sodobnih podjetjih.
Keywords: inovacija, difuzija novosti, ustvarjalnost, Maslow, inovacijski dejavniki, redke zemlje, trajni magneti, samarij, kobalt, reciklaža
Published: 03.11.2014; Views: 863; Downloads: 100
.pdf Full text (2,50 MB)

5.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Published: 08.09.2016; Views: 854; Downloads: 69
.pdf Full text (2,92 MB)

6.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINO
Sabina Verbuč, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Published: 29.02.2016; Views: 686; Downloads: 81
.pdf Full text (2,83 MB)

7.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Keywords: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Published: 12.05.2016; Views: 785; Downloads: 72
.pdf Full text (2,23 MB)

8.
Priprava in karakterizacija novih adsorpcijskih materialov za odstranjevanje olj iz voda
Mateja Potočnik, 2016, master's thesis

Abstract: Nanomateriali in med njimi nanodelci, so med najbolj obetajočimi adsorpcijskimi materiali za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino in jih lahko obdamo z molekulami, ki kažejo visoko afiniteto do adsorpcije olj. Kadar pa ti nanodelci izkazujejo še ustrezne magnetne lastnosti, jih lahko ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja enostavno in hitro ločimo iz raztopine, kar je dodatna prednost teh materialov. Z metodo soobarjanja smo sintetizirali magnetne nanodelce kobalt ferita (CoFe2O4), jih elektrostatsko stabilizirali in funkcionalizirali z različnimi silani (difenildimetoksisilan (DPDMS), trimetoksi(3,3,3-trifluoropropil)silan (F-TriMOS), 1H,1H,2H,2H-perfluorodeciltrietoksisilan (FDTES), propiltrimetoksisilan (P-TriMOS), metiltrimetoksisilan (M3MS), etiltrimetoksisilan (ETMS), etiltrietoksisilan (ETES), dimetildiklorosilan (DMDCLS), metiltriklorosilan (MTCLS), trimetoksi(1H,1H,2H,2H-nonafluoroheksil)silan (NFHTMS)) v različnih množinskih razmerjih (P=[TEOS]/[silan]=2, 1, 0,5 in 0,25). Pripravljene nanomateriale smo okarakterizirali z metodami rentgenske praškovne difrakcije (XRD), presevne elektronske mikroskopije (TEM), infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FT-IR), prav tako smo določali specifično površino nanodelcev z metodo BET, specifično magnetizacijo (VSM), stični kot z vodo in kapaciteto adsorpcije olja na nanodelce. Z rentgensko praškovno difrakcijo smo dokazali spinelno kristalno strukturo nanodelcev CoFe2O4, katerih velikost smo določili na tri načine, in sicer s presevnim elektronskim mikroskopom (TEM) (11,5 ± 1,9 nm), z metodo BET (14 nm), in iz XRD difraktograma (11,4 nm). Rezultati meritev FT-IR nakazujejo, da smo vse vzorce uspešno funkcionalizirali z izbranimi silani, saj se na IR spektrih pojavljajo značilni absorpcijski vrhovi za karakteristične vezi, ki nastanejo pri funkcionalizaciji CoFe2O4 nanodelcev z izbranimi silani. Specifična magnetizacija nasičenja (Ms) vzorca CoFe2O4 pa je bila 52,0 emu/g. Z meritvami VSM smo ugotovili, da pri večini vzorcev specifična magnetizacija upade zaradi nemagnetne prevleke okoli magnetnega jedra nanodelca. Pripravljeni materiali so kljub temu dobro magnetno odzivni in primerni za magnetno ločevanje, kar smo potrdili tudi pri poskusih določevanja kapacitete adsorpcije olja na pripravljene nanodelce. Pri meritvah specifične površine vzorcev se je izkazalo, da ima večina vzorcev pri večji množini dodanega silana manjšo specifično površino, pri adsorpciji olj pa so se bolje izkazali vzorci z večjo specifično površino. Površine funkcionaliziranih nanodelcev kažejo večjo stopnjo hidrofobnosti kot nefunkcionalizirani nanodelci. Kapaciteta adsorpcije olja je znašala največ 3,5 g motornega olja/ g nanodelcev, in sicer pri vzorcu P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri množinskem razmerju P= 1. Tudi ostali vzorci, z izjemo vzorcev z močno fluorirano silikatno prevleko (NFHTMS@SiO2@CoFe2O4 in FDTES@SiO2@CoFe2O4), so izkazovali relativno dobro adsorpcijo olja (med 2,6 in 3,5 g olja/g nanodelcev). Na dveh vzorcih, ki sta se izkazala kot najboljša (P-TriMOS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1 in M3MS@SiO2@CoFe2O4 pri P=1), smo preizkusili možnost regeneracije in ponovne uporabe ter ugotovili, da je regeneracija precej uspešna, saj kapaciteta adsorpcije po ponovni uporabi bistveno ne upade (<3%) in da z magnetnim ločevanjem dokaj uspešno ločimo nanodelce iz onesnažene vode (~90%). Sklepamo torej, da sta testirana vzorca nanodelcev primerna za ponovno uporabo. Večina pripravljenih adsorpcijskih materialov torej izkazuje dober potencial za uporabo pri čiščenju realnih oljnih razlitij.
Keywords: nanomateriali, magnetni nanodelci, odstranjevanje olj, hidrofobnost, adsorpcija, oljna razlitja, kobalt ferit
Published: 28.06.2016; Views: 1058; Downloads: 119
.pdf Full text (11,06 MB)

9.
Določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin
Blaž Sobočan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Temelj diplomske naloge, je bilo določanje tehnologije poobdelave lasersko taljenih kobalt-kromovih zlitin. Skozi študije različnih poobdelav, kot so brušenje, struženje, poliranje, frezanje, sem se odločil, da se poglobim v postopek frezanja ter ugotovim kakšni parametri in orodja so najbolj primerni za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, narejenih s pomočjo 3D tiskanja. V samem začetku testiranj sem hotel preizkusiti lastnosti HSS frezalnih orodij, vendar pa sem takoj po prvih dveh testih ugotovil, da je nadaljevanje v tej smeri brezpredmetno, saj je bila obraba orodja enostavno prevelika. Nadaljnja testiranja so temeljila na orodjih iz karbidne trdine. Tu se je skozi teste izkazalo, da so takšna orodja primerna za poobdelavo kobalt-kromovih zlitin, saj ob ustreznih nastavitvah rezalnih parametrov ni bilo pretirane obrabe. Tako sklepam, da so tovrstna orodja tako ekonomsko in praktično opravičena za poobdelave kobalt-kromovih zlitin
Keywords: kobalt kromova zlitina, poobdelava, lasersko taljenje
Published: 04.10.2016; Views: 575; Downloads: 50
.pdf Full text (2,41 MB)

10.
Analiza dostopnosti surovin za izdelavo baterij v električnih vozilih
Rok Dvoršak, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu se osredotočimo na rast proizvodnje električnih vozil in posledično izrabljanje nekaterih redkih kovin, ki so ključne za izdelavo takšnih vozil. Skozi teorijo o baterijah in s pomočjo številne strokovne literature ter poročil ugotovimo, da je najbolj ogrožena kovina kobalt. Razlog za to je centraliziran izvoz te kovine iz politično nestabilne države Demokratične Republike Kongo in odvisnost od proizvodnje drugih kovin. Ugotovimo, da proizvodnja električnih vozil ni v celoti odvisna od izpostavljene kovine, tako da lahko pričakujemo padec cen električnih vozil. Raziščemo dodatne rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali odvisnost avtomobilske industrije od nestabilnega trga.
Keywords: alternativna goriva, električna vozila, redke kovine, kobalt, litij
Published: 14.01.2020; Views: 33; Downloads: 6
.pdf Full text (3,05 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica