| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 300
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
PRIMERJAVA IZBRANIH SLOVENSKIH PREVODOV PETIH GRIMMOVIH PRAVLJIC
Ines Zajšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s primerjavo izbranih slovenskih prevodov petih Grimmovih pravljic. Osrednja tematika se je navezovala na književno prevajanje, predvsem na prevajanje za mladino in otroke. Izbrane so bile tri zbirke Grimmovih pravljic v slovenskem jeziku, iz vsake je bilo izbranih po pet prevodov pravljic, ki smo jih uporabili v analizi. Izbrane prevode smo primerjali naprej z izvirnikom, nato pa še med seboj, da smo lahko s tem pokazali razlike in podobnosti med prevodi. Grimmove pravljice so bile izbrane na podlagi tega, saj jih pozna skoraj vsak otrok in ker so ravno otroci najbolj kritična ciljna publika. Prevajalci se zavedajo, da spada prevajanje za otroke med najtežje oblike prevajanja, zato smo se pri analizi in primerjavi prevodov osredotočili na bralce in njihovo dojemanje prevoda, s tem pa na oceno, ali je prevod razumljiv za najmlajše ali ne. Ugotovili smo, da so vsi prevodi izjemno dobro napisani, prevajalci so pokazali izjemen čut za otroke, predvsem pa so se trudili, da bi pravljice približali najmlajšim. Izkazalo se je tudi, da lahko na veliko različnih načinov prevedemo nek del besedila, da je prevod še vedno ustrezen, kar kaže na dinamičnost našega maternega jezika.
Keywords: književno prevajanje, prevajanje za mladino, Grimmove pravljice, mladinska književnost, primerjava prevodov.
Published: 17.07.2014; Views: 1049; Downloads: 197
.pdf Full text (918,58 KB)

62.
PROZA EVELINE UMEK
Anita Leskovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga Proza Eveline Umek obsega avtoričina dela za odrasle, ki so izšla v knjižnih izdajah. Namen diplomskega dela je bil predstaviti življenje in delo pisateljice Eveline Umek, analizirati prozo ter ugotoviti skupne značilnosti krajše in daljše proze. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno, komparativno, zgodovinsko metodo ter metodo analize. Analiza pripovednih besedil je razdeljena na daljšo in krajšo prozo. Zajema naslednja dela, ki smo jih obravnavali na osnovi literarne teorije. V poglavje Krajša proza smo uvrstili zbirko pripovednih besedil Mandrija in druge zgodbe (2003), v poglavju Daljša proza smo po kronologiji razvrstili romane: Frizerka (2005), Hiša na Krasu (2006), Po sledeh fate morgane: Marica Nadlišek Bartol (1867–1940) in Zlata poroka ali tržaški blues (2010). Na podlagi prebranih del smo avtorico umestili v kontekst tržaške književnosti. Analiza je pokazala, da avtorica snov črpa iz lastnega življenja ali življenja ljudi, ki jih srečuje. Prisotni sta predvsem bivanjska in narodna tematika. Pogosto se pojavljajo ženski literarni liki. Dogajanje v vseh delih je večinoma postavljeno v Trst, kot idiličen prostor se pojavlja tudi Kras. Pisateljici je najbliže objektivno prikazovanje stvarnosti, saj so vsa dela napisana v realističnem slogu.
Keywords: Evelina Umek, tržaška književnost, krajša proza, daljša proza.
Published: 15.07.2014; Views: 1638; Downloads: 108
.pdf Full text (1,30 MB)

63.
RECEPCIJA FANTASTIČNIH ELEMENTOV V FANTASTIČNI PRIPOVEDI MATILDA V 4. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVEN ŠOLE
Lea Kotnik, 2014, master's thesis

Abstract: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Keywords: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Published: 08.10.2014; Views: 1098; Downloads: 228
.pdf Full text (1,19 MB)

64.
PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED WALDORFSKO IN SPLOŠNO GIMNAZIJO PRI ORGANIZACIJI IN NAČINU POUKA KNJIŽEVNOSTI
Lara Jelen, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Waldorfska pedagogika je nastala kot alternativni koncept zaradi teženj po spremembi šolskega sistema izobraževanja. Izobraževalne institucije, ki uporabljajo waldorfsko pedagogiko za temelj vzgoje in izobraževanja, prilagajajo učne vsebine in učni proces razvojnim stopnjam mladostnikov. V diplomskem delu so predstavljene oz. izpostavljene vse ključne značilnosti waldorfskega izobraževalnega koncepta in njegovega vpliva na organizacijo waldorfske gimnazije. Zaradi navezave učnih vsebin na razvojne stopnje mladostnika smo opisali psihološko-razvojno ozadje, ki sovpada z načinom obravnave in izbiro književnih del v posameznem razredu. Na podlagi primerjave kurikuluma waldorfske in splošne gimnazije pri predmetu slovenščine smo prikazali drugačen način pristopa do poučevanja književnega pouka. Opisane in prikazane so vsebine, ki se obravnavajo v posameznem razredu waldorfske gimnazije, in podobnosti oz. razlike med izborom vsebin obeh gimnazij. V zadnjem poglavju smo s primerjavo učnih načrtov waldorfskih srednjih šol po svetu prikazali enotnost waldorfskega koncepta. Slovenski okvirni waldorfski gimnazijski kurikulum smo primerjali s tremi ameriškimi, dvema nemškima, avstrijskim, estonskim in angleškim kurikulumom waldorfskega srednješolskega izobraževanja.
Keywords: waldorfska pedagogika, waldorfska gimnazija, učni načrt, književnost, književni pouk
Published: 02.10.2014; Views: 1030; Downloads: 242
.pdf Full text (801,40 KB)

65.
66.
67.
68.
Susanna Moodie and the slave girl
Michelle Gadpaille, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: kanadska književnost, tema suženjstva, fikcija, Canadian literature, theme of slavery, fiction
Published: 10.07.2015; Views: 444; Downloads: 23
URL Link to full text

69.
70.
And the Journey Prize goes to ---
Tjaša Mohar, 2009, original scientific article

Abstract: Kratka zgodba je priljubljena literarna zvrst v Kanadi. Njeni začetki segajo v prvo polovico 19. stoletja. Danes k njeni razširjenosti pripomorejo številne literarne revije in natečaji, ki spodbujajo mlade obetajoče pisatelje. Eden takšnih natečajev je natečaj za nagrado Journey Prize, ki jo podeljujejo od leta 1989. Založniška hiša McClelland & Stewart vsako leto izda antologijo kratkih zgodb Journey Prize Stories, med katerimi je najboljša nagrajena. Članek ponuja vpogled v kratke zgodbe, ki so prejele to nagrado v letih 2003, 2005, 2006, 2007 in 2008. Posebna pozornost je namenjena podobnostim med njimiin vprašanju, na kakšen način zgodbe sledijo tradiciji te zvrsti v Kanadi oziroma jo presegajo. Odgovoriti želimo tudi na vprašanje, ali obstaja recept za pisanje zmagovalne kratke zgodbe. Z raziskavo ugotovimo, da najdemo podobnosti predvsem med tremi kratkimi zgodbami, katerih avtorice so ženske, in med zgodbama, ki sta ju napisala moška. Ženske avtorice opisujejo žensko izkušnjo in ženski pogled na svet ter obravnavajo teme, značilne za žensko literaturo. Njihova težnja po ponotranjenju in poudarek na čustvih, občutkih in razmišljanju - kar je še posebej vidno v eni od zgodb - kažeta na podobnost z deli velikih avtoric kanadske kratke zgodbe Mavis Gallant, Alice Munro in Margaret Atwood. Zgodbi, ki sta ju napisala moška, imata moška pripovedovalca in obravnavata teme, značilnejše za moški svet; poudarek je na zunanjem dogajanju in ne na čustvih in občutkih. Ne glede na takšno razdelitev pa lahko zgodbe označimo za realistične, saj govorijo o vsakdanjem življenju in tako nadaljujejo tradicijo realistične kanadske kratke zgodbe. Različni pristopi k obravnavanim temam in različne pripovedne tehnike, v katerih so zgodbe napisane, pa vendar kažejo na njihovo inovativnost in svežino ter potrjujejo dejstvo, da se ta literarna zvrst nenehno razvija.
Keywords: kanadska književnost, kratke zgodbe, literarne nagrade
Published: 10.07.2015; Views: 764; Downloads: 27
URL Link to full text

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica