Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali, kako lahko z literarnimi dejavnostmi spodbujamo razvoj empatije pri učencih s posebnimi potrebami. Empatija je ključna za vzpostavljanje toplih, spoštljivih odnosov in pomembno prispeva k uspešnejšemu vključevanju otrok v družbo. Poseben poudarek smo namenili umetnostnim besedilom, saj otrokom omogočajo varen prostor za razmislek o čustvih, drugačnosti in odnosih med ljudmi. V empiričnem delu smo izvedli pet delavnic, ki so temeljile na čustveno bogatih zgodbah in so bile prilagojene učencem v programu z nižjim izobrazbenim standardom. Dejavnosti so vključevale branje, pogovor, risanje, gibanje in druge oblike izražanja. Rezultati so pokazali, da otroci ob ustrezni podpori razvijajo empatijo, še posebej kadar se jim ponudi priložnost za aktivno, čustveno obarvano učenje. Največji učinek so imeli tisti elementi, ki so vključevali več načinov izražanja in potekali v varnem, spodbudnem okolju. Delo tako opozarja na pomen premišljene izbire literature in ustreznega didaktičnega pristopa pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Keywords: empatija, posebne potrebe, mladinska književnost, izkustveno učenje, kvalitativna intervencija
Published in DKUM: 05.12.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (3,11 MB)

Abstract: V prispevku je predstavljena kronologija objav makedonskih prevodov poezije Srečka Kosovela v literarnih revijah, antologijah slovenske poezije ter samostojnih knjigah Temni borje iz leta 1986 ter Nihilomelanholija iz leta 2003. Večina prevodov je nastala v drugi polovici 20. stoletja, najobsežnejši samostojni knjižni izbor pa je izšel tik pred pesnikovo stoletnico rojstva. Kosovela so v makedonščino prevajali književni prevajalci in pesniki, ki so študirali primerjalno književnost ali jugoslovanske književnosti: Srbo Ivanovski (1928–2014), Gane Todorovski (1929–2010), Aleksandar Popovski (1932–2023), Bistrica Mirkulovska (1930– 2024), Eftim Kletnikov (1946) in Nikola Gelevski (Pandalf Vulkanski, 1964). Približno dvajset (od skupno 132) pesmi je izšlo v dveh ali več različnih prevodih, »Balada (V jesenski tihi čas)« pa kar v petih. Drugi del prispevka se osredotoča na primerjavo prevodov te pesmi v makedonščino oziroma prikaz nekaterih prevajalskih rešitev štirih prevajalcev.
Keywords: slovenska književnost, slovenska poezija, slovenski pesniki, prevodi v makedonščino, prevajanje poezije, slovensko-makedonski književni stiki, makedonski književni prevajalci
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (404,90 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo Didaktični pristop k poučevanju fantastične književnosti pri obravnavi mladinskega romana Harry Potter se posveča obravnavi mladinske književnosti v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V središču dela je obravnava mladinskega romana avtorice J. K. Rowling Harry Potter in Ognjeni kelih. Namen je bil ugotoviti, kako učenci dojemajo fantastično književnost, koliko zanimanja zanjo pokažejo, kako razumejo nove pojme in fantastične elemente v zgodbi ter kje se na področju razumevanja pojavlja največ težav. V teoretičnem delu smo predstavili mladinsko in fantastično književnost, njen položaj v učnem načrtu ter predstavili metode in cilje pouka književnosti. Pri tem smo upoštevali dosedanje ugotovitve in raziskave tega področja. V empiričnem delu smo prikazali izvedbo dveh učnih ur pri učencih 6. razreda, v ospredje pa smo postavili metodo skupinskega dela in opazovali, kako slednje vpliva na razumevanje fantastične književnosti. Posvetili smo se tudi medpredmetnemu povezovanju, saj smo želeli prikazati pomembnost tega področja. Z medpredmetnim povezovanjem namreč učence spodbudimo h kritičnemu mišljenju, povezovanju usvojenega znanja, spodbudimo jih k branju literarnih besedil, s tem pa krepijo tudi svojo bralno pismenost. Cilj magistrskega dela je bil torej ugotoviti, kje se pri obravnavi fantastične književnosti pojavlja največ težav ter kateri didaktični pristopi in metode so najprimernejši za pouk književnosti.
Keywords: slovenščina, mladinska književnost, fantastični roman, skupinsko delo
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,41 MB)

Abstract: Članek predstavi esejistično delo uveljavljene slovenske esejistke Helene Koder, ki je za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži (2024) prejela Rožančevo nagrado. V primerjavi z drugimi najsodobnejšimi avtoricami esejev ugotovimo, da so besedila Helene Koder refleksivni eseji s poetičnimi elementi, osrednje teme, s katerimi se ukvarja, pa so umetnost, kultura, jezik. Avtoričini eseji so razpravljalni in interpretativni, vsebujejo tudi zastranitve in premišljevanja o sanjah. Zgradba njenih esejev je natančno premišljena, kajti vsak njen esej vsebuje z vsebino povezano fotografijo, na koncu pa sledi pripis, ki deluje kot dodatek k eseju.
Keywords: slovenska književnost, sodobna slovenska esejistika, refleksivni esej, poetični elementi
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (978,60 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Magistrsko delo raziskuje doživljanje ljubezni in pesniških besedil pri učencih prvega, tretjega in petega razreda osnovne šole. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako učenci različnih starosti in spolov doživljajo ljubezen, kako jo izražajo in prepoznavajo pri drugih ter kako razumejo izbrani pesmi "Ljubezenska za deklice" oz. "Ljubezenska za dečke". V empiričnem delu so bili uporabljeni različni instrumenti (skupinsko delo ob plakatu, delovni listi, ustvarjanje lastnih naštevank), s katerimi je bil pridobljen vpogled v čustveno in literarno odzivnost učencev. Rezultati kažejo, da se s starostjo razvijata tako kompleksnost doživljanja ljubezni kot globina literarne interpretacije. Ugotovljene so bile tudi razlike med spoloma. Dečki pogosteje izražajo ljubezen s konkretnimi dejanji, deklice pa z besedami in čustvenimi odzivi, ob čemer izkazujejo tudi večjo motiviranost za sodelovanje v učnem procesu. Na področju razumevanja literarnih besedil so bile razlike najbolj izrazite v prvem razredu. Raziskava prispeva k razumevanju čustvenega in literarnega razvoja otrok ter poudarja pomen vključevanja ustreznih literarnih besedil pri razvijanju empatije, izražanju čustev in oblikovanju varnega učnega okolja.
Keywords: čustva, ljubezen, mladinska književnost, doživljanje pesmi, spolne razlike
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (3,39 MB)