1. Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov : magistrsko deloJanja Šmid, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom Prevajanje frazemov v romanu Agathe Christie And Then There Were None: Primerjalna analiza dveh slovenskih prevodov se osredinja na frazeme, najdene v romanu Agathe Christie And Then There Were None (2003), ter njihove prevode v dveh slovenskih prevodih knjige. S prevajanjem izvirnika sta se spoprijeli prevajalki Vera Boštjančič Turk, ki je leta 2005 ustvarila prevod z naslovom In potem ni bilo nikogar več, in Danica Križman, ki je leta 2016 prevod posodobila in ga naslovila Bilo jih je deset. Njune prevodne rešitve smo primerjali s pomočjo strategij prevajanja frazemov, opisane v delu Mone Baker In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Teoretičen del naloge zajema predstavitev detektivskega žanra, opredelitev književnega prevajanja in posodabljanja prevodov, opis pojmov frazeologija in frazem ter njune značilnosti, nenazadnje pa se v njem nahaja tudi poglavje, posvečeno osrednji temi naloge, tj. prevajanju frazemov. V njem so orisani tako izzivi, s katerimi se prevajalci srečujejo med prevajanjem frazemov, kot tudi strategije za prevajanje frazemov. V empiričnem delu pa smo izvedli primerjalno analizo 84 angleških frazemov in njihovih prevodov v omenjenih slovenskih prevodih. Frazemi so razvrščeni glede na uporabljeno strategijo prevajanja po Moni Baker. Želeli smo ugotoviti, katera strategija je bila uporabljena najpogosteje, ali je med prvim in posodobljenim prevodom prišlo do razlik pri izbiranju ustreznih prevajalskih strategij ter ali je prvi prevod resnično bolj podomačen kot posodobljeni.
Keywords: frazemi, prevajanje frazemov, književno prevajanje, prevajalske strategije, posodabljanje prevodov, Mona Baker
Published in DKUM: 08.08.2022; Views: 480; Downloads: 37
 Full text (1,75 MB) |
2. Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken HomesTamara Kovač, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Keywords: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 558; Downloads: 47
Full text (1,17 MB) |
3. Prevajanje lastnih imen v izbranih delih klasične in sodobne otroške književnostiBarbika Jamnikar Cerar, 2020, master's thesis Abstract: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik.
V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa.
V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli.
Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Keywords: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 619; Downloads: 66
Full text (3,40 MB) |
4. Analiza neologizmov v seriji knjig o Harryju PotterjuValentina Majer, 2018, master's thesis Abstract: Neologizmi so na novo tvorjene besede, ki se še niso uveljavile. Veliko jih najdemo v seriji knjig o Harryju Potterju, kjer si je avtorica, J. K. Rowling, zamislila celoten čarovniški svet, za to pa je potrebovala tudi ogromno novih besed. Z njimi je poimenovala bitja, like, predmete, uroke in kraje. Njeni neologizmi so izjemno domiselni, izražajo skrivnosti, karakterizirajo, se nanašajo na videz ali pa so komični. Takšna imena imenujemo aptonimi in izjemno pomembno je, da jih v ciljni jezik uspešno prenesemo, saj v nasprotnem primeru bralca oškodujemo za pristno izkušnjo. V magistrskem delu so predstavljeni neologizmi, in sicer aptonimi, ki se pojavljajo v seriji knjig o Harryju Potterju in v delu Magične živali: Izvirni scenarij. Namen magistrske naloge je analizirati neologizme in aptonime ter ugotoviti, kako uspešno so preneseni v ciljni jezik. Teoretični del zajema obravnavo neologizmov in aptonimov, predstavljeni so besedotvorni postopki, uporabljeni pri tvorbi novo nastalih poimenovanj, obravnavane so smernice književnega prevajanja s poudarkom na prevajanju otroške in mladinske literature. Empirični del vsebuje analizo etimologije in besedotvornih postopkov v izvirniku ter primerjavo s prevodi. Poudarek je na prevodnih načinih, ki jih je uporabil prevajalec Jakob J. Kenda – ali je neologizme uspešno prenesel v slovenščino, obdržal njihove pomene, konotacijo, učinek, besedne igre in ali je ohranil aptonime. Pokazalo se je, da je najpogosteje uporabljen besedotvorni postopek združevanje, pri čemer je največ tvorjenk zloženk. Pri prevodnih načinih je prevajalec večinoma uporabljal izpeljevanje v ciljnem jeziku ter ustvarjanje novih neologizmov, s tem pa ustvaril domiselne in zabavne prevodne rešitve. Večina aptonimov se je ohranila, najpogosteje z uporabo priložnostnih ekvivalentov, prav tako so se ohranile besedne igre.
Keywords: neologizem, aptonim, besedotvorni postopki, književno prevajanje, otroška literatura, Harry Potter
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 951; Downloads: 168
Full text (2,62 MB) |
5. Prevajanje slogovnih značilnosti v zbirki zgodbic "Medved Pu"Marina Korpar, 2017, master's thesis Abstract: Prevajanje mladinske književnosti marsikomu zveni kot lahka naloga, a je v resnici velik izziv. Še posebej ko mora prevajalec ohraniti značilen avtorjev umetniški slog, obenem pa besedilo približati specifičnemu bralcu. Delo Winne-the-Pooh je jezikovno igrivo in vsebuje številna slogovna sredstva. Med njimi sta zelo pogosti besedna igra in priložnostnica, ki v besedilu ustvarjata poseben učinek. Poustvarjanje teh slogovnih posebnosti od prevajalca zahteva veliko znanja, ustvarjalnosti in ustrezno mero drznosti. V teoretičnem delu magistrske naloge so opisane značilnosti mladinske književnosti in literarnega sloga ter z njima povezana teorija prevajanja. V zadnjem poglavju je poudarek na besedni igri in priložnostnici. Empirični del vsebuje primerjavo izvirnega besedila s sprevodoma Majde Stanovnik iz leta 1965 in 2007. Z nalogo smo želeli pokazati, da prevajanje jezikovnih posebnostih in ohranjanje njihovega učinka zahteva trud, iznajdljivost ter izkušenost prevajalca. Širše pa, da prevajanje del mladinske književnosti ni enostavno, ampak včasih tudi zahtevnejše od prevajanja literarnih del za odrasle.
Keywords: mladinska književnost, literarni slog, besedne igre, književno prevajanje, prevajanje besednih iger, priložnostnice, prevajanje priložnostnic.
Published in DKUM: 18.08.2017; Views: 1015; Downloads: 148
Full text (843,26 KB) |
6. Kontrastivnost v medkulturnem diskurzu na primeru slovenskih prevodov Kafkove kratke zgodbe "Vor dem Gesetz"Ana Jasmina Oseban, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se bomo posvetili prevodnim premikom, do katerih prihaja ob prestavljanju književnega besedila iz enega kulturnega in jezikovnega konteksta oziroma prostora v drugega. Po opredelitvi uvodnih pojmov bomo predstavili vlogo književnega prevoda pri medkulturnih stikih in nadalje vrste prevodnih premikov, ki so lahko bodisi nujni (vezani denimo na skladenjske zahteve posameznega jezika) ali poljubni (vezani na prevajalčevo osebno prevodno poetiko) in so pogojeni krajevno ali časovno, kadar gre za vprašanje zastaranja prevoda.
Poleg teoretičnega diplomsko delo obsega tudi empirični del, v katerem predstavljamo analizo devetih različnih prevodov Kafkove kratke zgodbe »Vor dem Gesetz«, ki so bili doslej objavljeni v slovenskem jeziku. Za slovenski književni prostor, v katerem je pojav več prevodov istega literarnega dela prej izjema kot pravilo, je ta prevodna bilanca zares nekaj posebnega. Prevodi so bili še pogosteje objavljeni – skupno so doživeli šest časopisnih objav (od tega en ponatis) in pet knjižnih objav (z dodatno sedmimi ponatisi). V diplomskem delu poskušamo najti odgovore na vprašanje, kaj je privedlo do take popularnosti tega prevoda.
Analiza prevodov se konkretno posveča detekciji prevodnih premikov, do katerih je prišlo iz perspektive medkulturnega diskurza. Gre za prevodne premike, ki se nanašajo na spremenjeno vsebino, slog ali skladnjo, poleg tega pa tudi na časovno zaznamovanost besedila.
Keywords: kontrastivnost, medkulturni diskurz, književno prevajanje, prevodni premik, zastaranje prevoda, Franz Kafka, medkulturna vloga književnega prevoda
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 1205; Downloads: 93
Full text (521,50 KB) |
7. Prevajanje nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih Ericha KästnerjaMaja Kranar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, obravnava prevodoslovno primerjalno analizo frazemov nemškega pisatelja Ericha Kästnerja, ki je znan po uporabi številnih besednih zvez v svojih otroško-mladinskih delih.
Prvi sklop naloge – teoretični del – nas za začetek pelje skozi razlago glavnih prevodoslovnih pojmov, oriše kratko zgodovino prevajanja in obenem predstavi vlogo in položaj le-tega skozi različna obdobja ter se dotakne različnih prevajalskih metod. Sledi razlaga mlade jezikoslovne vede – frazeologije. Predstavljen je sam začetek vede, njen zgodovinski razvoj na svetovni ravni ter razvoj na slovenskih tleh. Tematiziran je predmet oz. osnovna frazeološka enota, ki ga proučuje frazeologija – 'frazem'. Za kasnejše lažje ločevanje frazemov od »navadnih besednih zvez« so podrobneje razložene temeljne lastnosti frazemov ter pojem ekvivalentnosti. Za zaključek prvega sklopa diplomskega dela se dotaknemo še samih frazemov v besedilu, natančneje v otroški književnosti, ter problematike prevajanja le-teh.
Empirični del pričenjamo z mednarodno priznanim pisateljem Erichom Kästnerjem, katerega dela so prevedena v številne jezike. Njegova biografija je ključna za razumevanje njegovih del, saj vanje vključi veliko avtobiografskih elementov. Sledijo splošni podatki o izbranih delih ter kratek povzetek njihovih vsebin. Kot zadnje in ključno poglavje diplomskega dela je sama prevodoslovna analiza oz. primerjava nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih, vključno z mojimi komentarji o uporabi le-teh. Ob morebitnem nestrinjanju s prevajalčevim delom je podana ustreznejša rešitev s strokovno obrazložitvijo.
Keywords: prevajanje, književno prevajanje, primerjava prevodov, frazeologija, frazem, Erich Kästner
Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 1378; Downloads: 182
Full text (3,19 MB) |
8. PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V ROMANU HUDIČEVKA V PRADINataša Pavlič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Prevajanje velja za prenos pomena iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, pri čemer pa moramo upoštevati še številne druge dejavnike. Eden izmed teh dejavnikov je tudi kultura, ki je tesno povezana z jezikom in družbo. Prevajalčeva naloga je, da poskuša na različne načine premostiti luknje med različnimi kulturami in povezati izhodiščni in ciljni jezik. Vendar pa mora prevajalec za uspešno premagovanje kulturnih razlik odlično poznati zakonitosti in kulturo tako izvirnega kot ciljnega jezika ter vedeti, kako izbrati najbolj primerno strategijo za prevajanje teh razlik. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno prevajanje književne literature in kako lahko vpliva na ciljno kulturo. Teoretični del obravnava problematiko prevajanja kulturnospecifičnih prvin in prevajalske strategije, s katerimi lahko premagamo kulturne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom. Empirični del pa predstavlja primerjavo in analizo izvirnika in prevoda romana Hudičevka v Pradi, pri čemer smo se osredotočili na razlike med slovensko in ameriško družbo. Analizirali smo, s katerimi prevajalskimi strategijami lahko te kulturne razlike premostimo in za kakšne prevajalske rešitve se je odločila prevajalka Urška Willewaldt.
Keywords: Književno prevajanje, izhodiščna kultura, ciljna kultura, kulturnospecifični elementi, prevajalske strategije, prevajalec, analiza prevoda.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1642; Downloads: 204
Full text (679,04 KB) |
9. PREVAJANJE IDIOMOV V ROMANU STEPHENA KINGA "ZELENA MILJA" IN V ISTOIMENSKEM FILMUTeja Špolad Andrić, 2015, master's thesis Abstract: Prevajanje idiomov je del književnega prevajanja, vendar je izredno zahtevno, saj mora prevajalec dobro poznati kulturo izhodiščnega besedila in kulturo ciljnega besedila. Idiomi so besedne zveze, ki jih ne moremo prevajati dobesedno, zato se prevajalci zatekamo k prevajalskim strategijam, ki so nam pri tem v pomoč. V magistrskem delu so zbrani prevodi idiomov iz romana Stephena Kinga: »Zelena milja«, razčlenjeni pa so po kategorijah – uporabljenih prevajalskih strategijah avtorice Mone Baker. Prav tako so zbrani tudi prevodi idiomov iz podnapisov k istoimenskemu filmu. Ugotavljala sem, katere so najpogosteje uporabljene strategije pri prevajanju idiomov in ali se odstotek uporabljenih strategij spreminja glede na medij (književno delo, film).
Keywords: Idiom, Mona Baker, prevajalske strategije, prevajanje idiomov, književno prevajanje, ustreznica, prevajanje za film in televizijo.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1562; Downloads: 288
Full text (1,52 MB) |
10. PREVAJANJE PRILASTKOV V SAMOSTALNIŠKIH BESEDNIH ZVEZAH V ROMANU SLIKA DORIANA GRAYAViktorija Aleksovska, 2014, master's thesis Abstract: Književno prevajanje je ustvarjanje prevoda literarnega dela ob upoštevanju avtorja, vsebine, literarnih likov, sloga, sporočila bralcem, družbenih in kulturnih okoliščin in še marsičesa. Prevajalec literature ni zgolj prevajalec, temveč združuje več funkcij: je bralec, prevajalec, ustvarjalec, kritik literarnega dela. Proces književnega prevajanja zahteva upoštevanje različnih elementov, eden izmed njih je tudi slog. Slog je v romanu The Picture of Dorian Gray avtorja Oscarja Wilda izrazitejša prvina, ki skupaj z bogatim jezikom roman uvršča med vrhunce angleške viktorijanske literature. Magistrska naloga se osredinja na analizo prilastkov v samostalniških besednih zvezah kot primerjava angleškega izvirnika in slovenskega prevoda prevajalke Rape Šuklje. Ne glede na sorodnost ali nesorodnost jezikov so v prevajanju književnosti prevodni premiki, spremembe in prilagajanja neogibni. Primerjalna analiza je pokazala, da so prilastki v izbranih primerih iz romana ustrezno in ekvivalentno prevedeni, prav tako so razumljivi in sprejemljivi vsi prevodni premiki, ki so pri prevodu nastali. Prilastki imajo funkcijo bogatenja sloga in besedila kot celote, kar je prevajalka v prevodu odlično ohranila.
Keywords: književno prevajanje, slog, Oscar Wilde, The Picture of Dorian Gray, Slika Doriana Graya, prilastek v samostalniški besedni zvezi, prevajanje prilastkov
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 1598; Downloads: 262
Full text (706,01 KB) |
