| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA WALDORFSKE OŠ IN JAVNE OŠ PRI SLOVENŠČINI V PRVEM TRILETJU
Barbara Domajnko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Waldorfska osnovna šola v prvem triletju otrokom pri pouku slovenščine nudi počasnejši ritem, kar sem preučila s primerjavo minimalnih standardov znanja z vidika ciljev ter števila ciljev, saj je teh manj kakor pa v učnem načrtu javne osnovne šole. Učenci v waldorfski osnovni šoli uporabljajo manj učnih sredstev, v prvem triletju waldorfske šole namreč ni učbenikov, delovnih zvezkov ali delovnih listov. Tudi učitelji ne uporabljajo priročnikov, učbenikov ali delovnih listov. Pri samem pouku v waldorfski šoli se ne uporablja računalnika, televizije ali kakršnega koli drugega multimedijskega pripomočka. Učenci v waldorfski šoli v prvem in drugem razredu za pisanje uporabljajo voščenke, medtem ko v javni osnovni šoli uporabljajo že barvice, svinčnike in nalivna peresa. Učenci v waldorfski osnovni šoli dobijo berilo šele takrat, ko so pripravljeni za branje. Tudi obravnava črk poteka v waldorfski osnovni šoli nekoliko drugače od obravnave črk v javni osnovni šoli. Učenci waldorfske šole začnejo črke obravnavati že v prvem razredu po monografskem postopku pridobivanja črk ter postopnem zaporedju usvajanju črk, katera prevladujeta tudi v javni šoli, vendar ima učitelj javne devetletne osnovne šole možnost uporabe tudi kompleksnega postopka pridobivanja črk ter možnost hkratnega usvajanja črk.
Keywords: waldorfska osnovna šola, prvo triletje, minimalni standardi znanja, književni pouk, jezikovni pouk, učna sredstva, postopek pridobivanja črk, zaporedje usvajanja črk
Published: 15.04.2010; Views: 3593; Downloads: 447
.pdf Full text (1,80 MB)

2.
ODNOS DIJAKOV DO SLOVENSKEGA JEZIKA
Iris Taferner, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo skupaj tvorita teoretični in empirični del. V teoretičnem delu obravnavamo pomen slovenskega jezika in pišemo o zgodovinskih dejstvih, ki pričajo o izvoru in razvoju slovenščine. Diplomsko delo temelji na proučevanju odnosa dijakov do maternega jezika, njihovem zanimanju za domač jezik, hkrati pa je poudarek tudi na tem, kakšno vlogo ima slovenščina v smislu narodne identitete, kot tudi, ali slovenščina med srednješolci velja za priljubljen učni predmet ali ne. V raziskavi smo se dotaknili tudi problematike vplivanja drugih kultur, torej kakšne poglede imajo dijaki na slovenski jezik v primerjavi s tujimi jeziki. Empirični del smo predstavili z grafičnimi in s tabelaričnimi prikazi rezultatov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki nam je razkril, da se dijaki zavedajo pomena maternega jezika. Naš vzorec so bili dijaki prvih in četrtih letnikov izobraževalnega programa gimnazija, farmacevtski tehnik in kemijski tehnik. Raziskava je razkrila mnenje srednješolcev o tem, kako doživljajo slovenski jezik, v kolikšni meri poznajo in spoštujejo njegovo zgodovino ter cenijo njegovo veljavo. Pokazala se je jezikovna ozaveščenost, ki teži k ohranitvi narodne zavednosti še danes, kajti slovenščina si je izborila svoje mesto tudi pri dijakih, pa čeprav njena priljubljenost v šoli ni postavljena najvišje na lestvici, saj jo večina dijakov dojema za posebno in pomembno za slovenski narod, ker ji je skozi stoletja uspelo obdržati živo rabo. Večina dijakov slovenščino v šoli doživlja kot zahteven jezik, za učenje obsežen, vendar hkrati radi spoznavajo materni jezik, njegovo jezikovno zapletenost in kulturo, iz česar sledi, da dijaki v povprečju kažejo pozitiven odnos do slovenskega jezika.
Keywords: dijaki, materni jezik, narodna zavest, tuji jeziki, odnos do jezika, priljubljenost slovenščine, težavnost, književni pouk, jezikovni pouk, izvor slovenščine
Published: 22.05.2013; Views: 2891; Downloads: 266
.pdf Full text (1,10 MB)

3.
POUK SLOVENSKEGA JEZIKA V WALDORFSKIH ŠOLAH
Maruša Žižek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Učni načrti, predmetnik, urnik in celoten učno-vzgojni proces vsake waldorfske šole izhajajo iz poznavanja in upoštevanja otrokovega duhovno-duševnega in fizičnega razvoja, njegovega povezovanja s svetom odraslih in okolja, v katerem biva. Prizadevanja waldorfske pedagogike so usmerjena k temu, da otroci zrastejo v odgovorne, ustvarjalne, socialne in zrele svobodne osebnosti. V waldorfski šoli je poudarek na umetniškem načinu poučevanja vseh predmetov, ne le umetniških. Tudi pouk slovenščine je umetnost. Poudarjajo, da je pomembno, da imajo otroci novo snov možnost sami urediti in obogatiti. Nebistvene podatke pustijo pozabiti, bistvene pa obogateno prikličejo nazaj v spomin. Šola, ki želi vsestransko oblikovati človekov razvoj, mora biti pri organizaciji in razčlenitvi pouka pozorna na to, da učna snov ne postane pomembnejša od človeka. Kadar učitelj upošteva duševne sposobnosti, slabosti in individualno nadarjenost svojih učencev skozi njihov razvoj, si prizadeva učno snov vedno znova prežeti z življenjem. Tako učbeniki izgubijo svojo vlogo, zaradi tega se v waldorfskih šolah ne uporabljajo. Prav tako se ne uporabljajo delovni zvezki. Obravnavano snov učenci zapisujejo v svoje zvezke sprva pod učiteljevim vodstvom, nato čedalje bolj samostojno. Živimo v času in okolju, ki ljudi silita predvsem v mišljenje, v svet slik in predstav, a proč od neposrednega doživljanja, od narave in celo osebnih stikov. Naloga pedagogike je zato v današnjem času zelo vzgojna in nikakor le izobraževalna, saj čas, v katerem živimo, nudi otrokom mnogo različnih poti do znanja. V empiričnem delu želimo prikazati neposredno izvedbo poučevanja slovenščine v 8. razredu waldorfske devetletne osnovne šole. Celotna epoha slovenščine je trajala devetnajst dni in je bila razdeljena na več delov, in sicer na literarne pojme, zgodovinski pregled književnosti, ustvarjalnico ter referate. Snov smo dosledno zapisovali, jo dopolnjevali z učnimi listi, učenčevimi izdelki ter s pogovorom z učiteljico.
Keywords: Waldorfska pedagogika, waldorfska osnovna šola, tretje triletje, književni pouk, jezikovni pouk, učni pripomočki.
Published: 18.11.2013; Views: 1806; Downloads: 233
.pdf Full text (8,07 MB)

4.
PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED WALDORFSKO IN SPLOŠNO GIMNAZIJO PRI ORGANIZACIJI IN NAČINU POUKA KNJIŽEVNOSTI
Lara Jelen, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Waldorfska pedagogika je nastala kot alternativni koncept zaradi teženj po spremembi šolskega sistema izobraževanja. Izobraževalne institucije, ki uporabljajo waldorfsko pedagogiko za temelj vzgoje in izobraževanja, prilagajajo učne vsebine in učni proces razvojnim stopnjam mladostnikov. V diplomskem delu so predstavljene oz. izpostavljene vse ključne značilnosti waldorfskega izobraževalnega koncepta in njegovega vpliva na organizacijo waldorfske gimnazije. Zaradi navezave učnih vsebin na razvojne stopnje mladostnika smo opisali psihološko-razvojno ozadje, ki sovpada z načinom obravnave in izbiro književnih del v posameznem razredu. Na podlagi primerjave kurikuluma waldorfske in splošne gimnazije pri predmetu slovenščine smo prikazali drugačen način pristopa do poučevanja književnega pouka. Opisane in prikazane so vsebine, ki se obravnavajo v posameznem razredu waldorfske gimnazije, in podobnosti oz. razlike med izborom vsebin obeh gimnazij. V zadnjem poglavju smo s primerjavo učnih načrtov waldorfskih srednjih šol po svetu prikazali enotnost waldorfskega koncepta. Slovenski okvirni waldorfski gimnazijski kurikulum smo primerjali s tremi ameriškimi, dvema nemškima, avstrijskim, estonskim in angleškim kurikulumom waldorfskega srednješolskega izobraževanja.
Keywords: waldorfska pedagogika, waldorfska gimnazija, učni načrt, književnost, književni pouk
Published: 02.10.2014; Views: 987; Downloads: 240
.pdf Full text (801,40 KB)

5.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE
Valerija Farič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pouk je zelo kompleksen proces, v katerem se odvijajo številne dejavnosti učiteljev in učencev z namenom doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Razumevanje pouka se je skozi zgodovino močno spreminjalo. Nova didaktično-metodična spoznanja in razvoj sodobne tehnologije so šolstvu prinesle številne možnosti za pester in raznolik pouk, ki je v današnjem času veliko bolj ustrezen za učence, saj omogoča upoštevanje njihovih individualnih zmožnosti in posebnosti in jih postavlja v enakovreden položaj z učitelji. Kako bo učitelj dane didaktično-metodične možnosti izkoristil, je odvisno od njegovih profesionalnih in osebnih kompetenc ter značilnosti. Seveda mora pri njihovi izbiri upoštevati vsebino in vzgojno-izobraževalne cilje. Učiteljevo ravnanje pa ni edino, ki je pri doseganju slednjih pomembno, učenčeva lastna aktivnost je tista, od katere je odvisen njegov uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili funkcije, naloge in cilje pouka, učenje in poučevanje kot temeljni dejavnosti v tem procesu, ter predstavili dejavnike, ki ga oblikujejo. Pozornost smo namenili tudi za učence zelo zahtevnim dejavnostim preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem smo se v nadaljevanju osredotočili na pouk slovenščine in v empiričnem delu predstavili rezultate raziskave o značilnostih pouka slovenščine v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev. Zanimalo nas je, kakšno je ravnanje učiteljev v odnosih do učencev, pri njihovi komunikaciji, upoštevanju nekaterih didaktičnih načel in pred, med ter po preverjanju in ocenjevanju znanja. Prav tako smo raziskali, kako pogosto se po mnenju učencev učitelji slovenščine poslužujejo posameznih didaktičnih metod, oblik in sredstev in kako ravni manjših učnih skupin, v katere so učenci vključeni glede na lastne učne zmožnosti, vplivajo na izbiro teh. Ugotovili smo, da je ravnanje učiteljev, ki so bili v raziskavo zajeti, več ali manj vedno ali pogosto ustrezno, da pa so odnosi med njimi in učenci, ki so učno manj uspešni in sposobni, slabši, kar vpliva tudi na njihove ocene o pogostosti ustreznih dejanj učiteljev slovenščine. V veliki meri pa je tudi od slednjih odvisno, kakšno je njihovo splošno in didaktično-metodično ravnanje.
Keywords: pouk, didaktika pouka, metode pouka, oblike pouka, didaktična sredstva in mediji, pouk slovenščine, jezikovni pouk, književni pouk, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Published: 16.06.2016; Views: 1297; Downloads: 153
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published: 24.08.2016; Views: 858; Downloads: 50
.pdf Full text (14,46 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica