Search the digital library catalog

Abstract: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Keywords: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 139; Downloads: 20
Full text (2,53 MB)

Abstract: Učbenik obravnava logistiko v kmetijstvu, kjer so zajeta poglavja o logistiki v povezavi s kmetijstvom, zgodovina na tem področju, pridelava hrane, samooskrba v povezavi z distribucijo lokalno pridelane hrane, mehanizacija, prevoz živil v kontroliranih temperaturnih pogojih, označevanje pridelkov, odpadki v kmetijstvu in pogled kmetijstva v prihodnosti, vključno z uporabo dronov.
Keywords: logistika, kmetijstvo, samooskrba, distribucija lokalno pridelane hrane, odpadki
Published in DKUM: 06.12.2022; Views: 210; Downloads: 31
Full text (9,25 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Kmetijstvo je ena izmed najstarejših panog človeštva in igra ključno vlogo pri našem obstoju. Problematike, s katerimi se kmetje in politika srečujejo danes, so vezani na klimatske spremembe, disrupcije v oskrbovalnih verigah in ugotovitev, da za preživetje enostavno ne proizvajamo dovolj hrane. Kmetje se zaradi omenjenih težav srečujejo s finančnimi primanjkljaji in iščejo možnosti za ohranitev obstoječega prihodka in alternativ z dodano vrednostjo, ki bi jim prinesle večje finančne zaslužke. Povezovanje med panogo, kot je kmetijstvo, in managementom, ki se osredotoča na optimizacijo in doseganje zastavljenih ciljev, je tako za kmete ena izmed možnosti. Pomembnost managementa v kmetijstvu iz leta v leto raste s pridobivanjem novih znanj, novih tehnologij in hitro spremenljivih trendov, ki so nastali kot rezultat globalizacije. Za večino kmetov je management abstraktna veda, ki je sploh ne znajo pravilno uporabljati. Vendar uporaba orodij, kot so poslovni načrti, predstavlja veliko priložnost za tiste, ki so se pripravljeni prilagoditi. Poslovni načrti so sami po sebi v fazah razvoja, kjer poteka veliko debat glede tega, zakaj jih potrebujemo in kakšni poslovni načrti so vsaj v teoriji pravilni. Tukaj do odstopanj od ugotovitev prihaja v praksi. Tudi manjša podjetja, kot je primer bučna oljarna Senekovič, lahko uporabijo poslovni načrt, da si začrtajo in posledično s pomočjo poslovnega načrta zastavljene cilje tudi dosežejo. Slovenija ima bogato zgodovino glede pridelave bučnega olja in tudi pravno zaščito za proizvajanje teh produktov. Tako je logična poteza slovenskih kmetov, da se združijo s strokovnjaki s področja managementa in ustvarijo novo uspešno poslovno zgodbo. Tekom diplomske naloge smo tako predstavili kmetijstvo v Evropski Uniji in Sloveniji sedaj ter tudi v prihodnjih letih. Predstavili smo tudi bučno industrijo in management, poslovni načrt in managementske vidike, ki jih moramo v poslovnem načrtu za bučno oljarno upoštevati. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz teoretičnega dela in praktičnega dela. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve za kmetijstvo v prihajajočih letih, kje so poudarki, in kako se naj podjetnik loti ustanavljanja in razvoja svoje bučne oljarne.
Keywords: kmetijstvo, skupna kmetijska politika, management, managementski vidiki, poslovni načrt, primer bučne oljarne Senekovič.
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 138; Downloads: 18
Full text (2,29 MB)

Abstract: V diplomskem delu bo predstavljeno življenje in delo nadvojvode Janeza Habsburškega – Lotarinškega, predvsem njegov vpliv na Štajersko vinogradništvo Ime nadvojvoda Janez je slovelo po vsem svetu, ne le v sloju meščanstva in podjetnikov, temveč je tudi v kmečkem sloju veljal za dobrodušnega in ljubeznivega človeka. Za svoje domovanje je izbral Gradec, glavno mesto tedanje dežele Štajerske, kjer je preživljal najlepše dni svojega življenja. Kmetijstvo in umetnost sta po njegovi zaslugi imela najkrepkejšega podpornika. Ne le na Štajerskem, ampak tudi v deželi Kranjski je kot podpornik in prijatelj gospodarskemu in obrtnemu listu Novicam pustil poseben pečat. Po njegovi zaslugi so ustanovili Štajerski deželni arhiv in v Vordernbergu odprli rudarsko in železarsko šolo. Sodeloval je pri ustanovitvi Anine bolnišnice v Gradcu, Štajerske hranilnice, zavarovalnice Grazer Wechselseitige, danes znano pod imenom Grawe. Na tem mestu se mu je poredila zamisel o ustanoviti Kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu, kmalu zatem sta bili ustanovljeni podružnici v današnjem Mariboru in Celju. Med mnogimi slovesi in ustvarjanjem nikoli ni pozabil na kmetijstvo. Prav poseben odnos je negoval do vinogradništva. Zelo dobro je poznal razmere ob Renu, kakovost tamkajšnjih vin je prenesel tudi v štajersko deželo. Kupil je posestvo v okolici Limbuša in Peker, danes znano pod imenom Meranovo. Leto dni kasneje so bile zasedene prve prenesene sorte na način, ki ga poznamo še danes: strogo ločevanje sort in sajenje v vrstah. Trte so pokazale uspeh že ob prvi trgatvi, katere se je nadvojvoda Janez osebno udeležil. Z vini posebnih kakovosti je vino z Meranovega prejel visoko oceno na ocenjevanju v Parizu. Vinogradi so postali tako ugledni in prepoznavni, da so na Meranovem ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem. Tako je 11. maja 1859, v miru zaspal največji prijatelj in dobrotnik Štajerske zemlje. Namen diplomskega dela je analizirati in interpretirati podatke na podlagi zapisov že znanih avtorjev. Prav tako bomo opredelili njegovo gospodarsko in politično delovanje, predvsem pri razvoju kmetijstva. Glavni cilj diplomskega dela je spisati zaokroženo besedilo na podlagi že znanih podatkov in zapisov
Keywords: besede: nadvojvoda Janez, kmetijstvo, Meranovo, vinogradništvo, Štajerska dežela, ustanoviti, železarstvo, prva vinarsko-sadjarska šola, zavarovalnica, Kmetijska družba
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 156; Downloads: 25
Full text (955,02 KB)

Abstract: Osnovni cilj magistrskega dela je ugotoviti pomen skupnostnega študentskega vrta za študente z vidika analize nekaterih socioekonomskih parametrov. Za dosego osnovnega cilja smo potrebovali tudi delne cilje, ki so bili: ugotoviti stopnjo interesa za skupnostni študentski vrt med študenti Univerze v Mariboru; ugotoviti ustrezno velikost vrtov glede na ugotovljene potrebe; idejno umestiti vrt v prostor in oblikovati idejno zasnovo zasaditve posameznih gredic glede na izražene potrebe. Na podlagi te zasnove smo naredili ekonomsko analizo in ugotovili, da je razlika med skupnimi stroški in vrednostjo pridelka v prid pridelavi na skupnostnem vrtu, če iz kalkulacije izpustimo ročno delo in ga vrednotimo kot čas, ki smo ga namenili rekreaciji ali sprostitvi. Anketirali smo 2,4 % študentov, vpisanih na Univerzo v Mariboru. Od teh je bilo za vrtnarjenje zainteresiranih 74,5 %. Predvideli smo, da je ekonomski vidik študentskih vrtov med študentsko populacijo enako ali manj pomemben kot socialni vidik, in ugotovili, da ima za študente ekonomski vidik večji pomen kot socialni vidik. Tovrstni vrtovi imajo velik pomen za uporabnike v smislu zdravstvenih in socialnih koristi ter tudi boljših akademskih dosežkov, če vrtovi služijo kot pedagoški pripomoček pri predajanju znanja, raziskovanju, druženju in rekreaciji, kot prostor povezovanja med posamezniki ter kot stičišče med sodobnostjo in tradicijo.
Keywords: urbani vrt, permakultura, ekološko kmetijstvo, skupnostni vrt
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 108; Downloads: 31
Full text (4,04 MB)