| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROBLEMATIKA PROMETA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Z ANALIZO IZBRANE SODNE PRAKSE
Tadeja Krošel, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije so zaradi izrednega pomena, ki ga imajo za državljane Republike Slovenije ter za prihodnje rodove, podvrženi posebnemu omejujočemu pravnemu režimu, zasnovanemu tako na ustavni ravni kot realiziranemu z zakoni. Jedro tega varovalnega režima predstavljajo omejitve v prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. Lastnik, ki želi omenjene nepremičnine veljavno odtujiti, mora namreč upoštevati poseben postopek prodaje, kot ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Pri razpolaganju s svojim kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo pa lastnik nepremičnine ni omejen le s kogentnimi postopkovnimi določbami, temveč v primeru prodaje načeloma tudi ni svoboden pri izbiri pogodbene stranke. Različni področni zakoni namreč določajo številne prednostne upravičence, ki imajo v primeru, da so za nakup zainteresirani, prednost pred vsemi drugimi. Za veljavnost pravnega posla, s katerim se odsvoji tovrstne nepremičnine, pa je potrebna tudi odobritev s strani upravne enote. V postopku odobritve ima ključno vlogo upravni organ, ki v vsakem primeru posebej presoja, ali so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla predstavlja nujni pogoj za učinkovanje pogodbe, s katero se lastnik zavezuje k prenosu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, posebni pravni režim, omejitev prometa, prednostni upravičenci, odobritev pravnega posla
Published: 06.08.2014; Views: 901; Downloads: 334
.pdf Full text (711,78 KB)

2.
PRODAJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Barbara Bališ, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih je opaziti precejšen upad interesa za kmetijstvo, predvsem pri mladih. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelovanje zemlje ne zanima, se pogosto odločijo za prodajo le teh. Kmetijska zemljišča so zaradi svojih lastnosti za Slovenijo še kako pomembna. Prav zaradi tega zakonodajalec ni mogel dovoliti, da bi promet s kmetijskimi zemljišči potekal brez kakršnihkoli omejitev. V tretjem poglavju smo predstavili eno izmed glavnih ovir prostega prometa s kmetijskimi zemljišči, to je predkupna pravica. Kako pomemben institut je to, nam pove tudi dejstvo, da je določbe v zvezi s predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih, mogoče zaslediti v več zakonih. Prodaja kmetijskega zemljišča brez upoštevanja predkupne pravice sploh ni mogoča. Predkupna pravica pa ni edina ovira pri prometu s kmetijskimi zemljišči. V četrtem poglavju smo opisali celoten postopek prodaje kmetijskih zemljišč. Ta zajema pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, ponudbo, sprejem ponudbe, trenutek sklenitve pravnega posla, upoštevanje predkupnih upravičencev, odobritev pravnega posla s strani upravne enote, plačilo davka na promet nepremičnin, overitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob pisanju smo naleteli na ne najbolj jasne in pomanjkljive določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. O njih smo izrazili svoje mnenje, ponekod pa smo se oprli tudi na mnenja in stališča sodne prakse.
Keywords: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, predkupni upravičenec, zemljiškoknjižno dovolilo, ponudba, sprejem ponudbe, davek
Published: 19.12.2014; Views: 2115; Downloads: 450
.pdf Full text (2,17 MB)

3.
Postopki urejanja spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Polonca Krautberger, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni postopki urejanja spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja. V teoretičnem delu je predstavljeno zemljišče glede namenske rabe, z razdelitvijo in opisi vsake rabe posebej. V jedru naloge so predstavljeni primeri, kje pridobimo podatke o zemljiščih skupaj s predpisi, ki se navezujejo nanje. Izpostavljeno je kmetijsko zemljišče, saj je v zadnjem delu diplomskega dela predstavljen konkreten primer celotnega postopka spremembe namembnosti od pridobivanja podatkov o lokacijski informaciji do pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo.
Keywords: sprememba namembnosti, kmetijsko zemljišče, lokacijska informacija, gradbeno dovoljenje
Published: 12.09.2016; Views: 1053; Downloads: 114
.pdf Full text (2,97 MB)

4.
PROMET IN SPREMEMBA NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA
Uroš Pečanac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predmet tega diplomskega dela so kmetijska zemljišča, katera so za preživetje človeka zelo pomembna, saj predstavljajo osnovo za pridelavo hrane. Zaradi te njihove pomembnosti je potreba po varovanju kmetijskih zemljišč nujna. Eden izmed pomembnih predpisov, ki varuje kmetijska zemljišča, je Zakon o kmetijskih zemljiščih, katerega cilji so »ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo, ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja« in so določeni v 1.a členu. Zaradi dosege teh ciljev in velikega pomena kmetijskih zemljišč je zakon posegel v prosto razpolaganje (ius obutendi) ter za sam prenos lastninske pravice predpisal točno določen postopek in določil predkupne upravičence. Za uspešen prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih je tudi potrebno plačilo davka. Kolikšna je odmera davka in ali je plačilo sploh potrebno je odvisno od vrednosti kmetijskega zemljišča ter od vrste pravnega posla. Za dokončen prenos lastninske pravice pa je potreben vpis v zemljiško knjigo. Ali gre za kmetijsko, stavbno, gozdno, vodno ali drugo namensko rabo zemljišča je določeno z občinskim prostorskim načrtom tiste občine v kateri zemljišče leži. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je torej potrebna sprememba občinskega prostorskega načrta. Sama izvedba prostorskega načrtovanja je določena z Zakonom o prostorskem načrtovanju v katerem je možno zaznati cilje Aarhuške konvencije. Cilji, kateri so zapisani v 1. členu Aarhuške konvencije, katere podpisnica je tudi Slovenija so, da ima vsaka oseba pravico, da živi v okolju, katero je primerno za njeno zdravje in blaginjo, ter zagotavlja pravico javnosti, do možnosti informiranja, odločanja in pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Keywords: kmetijsko zemljišče, lastninska pravica, zemljiška knjiga, promet s kmetijskim zemljiščem, predkupna pravica, davek, sprememba namembnosti 
Published: 19.09.2016; Views: 671; Downloads: 74
.pdf Full text (279,10 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica