| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V OBČINI ŽETALE
Jožef Železnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale), ki skupaj tvorijo občino Žetale in ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijske gostote, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ), in spoznavali zmogljivostni prag samočistilnih sposobnosti pokrajine — pri energijski gostoti nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa se med seboj kar precej razlikujejo, kar priča o vplivu pokrajinskega tipa in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Keywords: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva
Published: 03.03.2010; Views: 2148; Downloads: 189
.pdf Full text (16,64 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROSISTEMOV NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Mojca Glavač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v petih izbranih naseljih (Ivanci, Mlajtinci, Selo, Ivanovci in Prosenjakovci) v občini Moravske Toplice, ki ležijo v podobnih pokrajinskih tipih (ravnina, gričevje) z enakimi kmetijskimi sistemi. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, kjer so izraženi vsi energijski vnosi v okolje na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ) in po kateri bi naj bila zmogljivost okolja presežena nad 15 GJ/ha. Rezultati anketiranja so pokazali, da je ta sicer relativna meja presežena v vseh petih naseljih. Rezultati znotraj naselij pa so si med seboj različni, kar je posledica različnih pokrajinskih tipov in intenzivnosti obdelave zemljišč.
Keywords: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energijska intenzivnost kmetijstva.
Published: 07.11.2011; Views: 1217; Downloads: 100
.pdf Full text (9,85 MB)

3.
AGRARNO OBREMENJEVANJE OKOLJA NA SAVINJSKI RAVNI IN V LOŽNIŠKEM GRIČEVJU
Jerneja Verboten, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava kmetijsko obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in v Ložniškem gričevju. Agrarnogeografske značilnosti teh pokrajin so prikazane predvsem z okoljevarstvenega vidika. Osrednji del se osredotoča na intenzivnost kmetovanja, kjer so podatki o porabi gnojil in zaščitnih sredstev, tekočih goriv, usmeritvi in energetski intenzivnosti kmetij itd. Podatki so pridobljeni s terenskim anketiranjem in interpretirani z okoljevarstvenega stališča. Na osnovi energetskih vnosov in obdelovalnih zemljišč je izračunana t. i. energetska gostota ali energetska intenzivnost kmetovanja na posamezni kmetiji in v pokrajini. Energijski vnosi v okolje so izračunani s pomočjo Slesserjeve metode energijske gostote, rezultati pa prikazujejo stopnjo kmetijskega obremenjevanja območja. Med pokrajinama so bile ugotovljene bistvene razlike, saj gre za različne pokrajinske tipe in različne kmetijske sisteme.
Keywords: Savinjska ravan, Ložniško gričevje, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost
Published: 07.11.2011; Views: 1369; Downloads: 117
.pdf Full text (6,18 MB)

4.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Keywords: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Published: 07.11.2014; Views: 1277; Downloads: 84
.pdf Full text (7,08 MB)

5.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Keywords: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Published: 13.06.2016; Views: 475; Downloads: 59
.pdf Full text (4,44 MB)

6.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Keywords: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Published: 23.06.2016; Views: 624; Downloads: 54
.pdf Full text (3,42 MB)

7.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Keywords: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Published: 31.08.2016; Views: 525; Downloads: 55
.pdf Full text (5,49 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica