| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Abstract: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1002; Downloads: 69
.pdf Full text (61,18 MB)
This document has many files! More...

2.
UPORABA ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA ZA OCENJEVANJE KMETIJSKO-OKOLJSKIH UKREPOV PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Monica Rudawiro Huehner, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Keywords: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 1555; Downloads: 296
.pdf Full text (4,91 MB)

3.
Strukturne spremembe kmetijske dejavnosti v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici po letu 1991
Alenka Mihalič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Potreba po obravnavanju in spodbujanju kmetijstva v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici izhaja iz dejstva, da je to del Pomurja, ki je s strateškega vidika najpomembnejše območje za proizvodnjo hrane v Sloveniji. Kmetijstvo je v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici temeljna gospodarska dejavnost. Ugodne naravnogeografske razmere omogočajo, da se v območju ravninskega dela po večini kmečko prebivalstvo ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, v gričevnatem delu tudi z vinogradništvom. Velik pomen kmetijstva se kaže v precejšnem deležu kmetijskih zemljišč in deležu kmečkega prebivalstva.
Keywords: Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, kmetijstvo, raba zemljišč, kmetijska pridelava, strukturne spremembe na kmetijah
Published in DKUM: 23.12.2009; Views: 2088; Downloads: 254
.pdf Full text (15,86 MB)

4.
Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo
Aleš Kustec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Svetovno prebivalstvo je leta 2008 znašalo 6,75 milijard ljudi. Glede na najverjetnejšo demografsko projekcijo ZN se bo število ljudi na Zemlji leta 2050 povečalo na 9,2 milijardi. Prebivalstvo se bo najbolj povečalo v regijah, ki že danes ne zmorejo prehraniti vseh svojih prebivalcev. Poleg tega se z gospodarskim razvojem držav povečujejo tudi zahteve njenih prebivalcev po izboljšani prehrani. Tako se zaradi naraščajočih zahtev po hrani v prihodnosti pojavlja vprašanje: koliko ljudi lahko na Zemlji preživi oziroma kolikšna je nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo? Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo je najbolj odvisna od kmetijske pridelave, ki temelji predvsem na pridelavi žita na obdelovalnih površinah ter v manjši meri od čred živine na pašnih površinah in ulovljenih rib v oceanih. Produktivnost kmetijstva je odvisna od njegove razvitosti. Vendar pa ima današnje tako imenovano industrializirano kmetijstvo tudi negativne vplive na okolje, kar posledično lahko zmanjša njegovo produktivnost in s tem samo nosilno sposobnost našega planeta. Razpoložljivost vodnih virov in potencialno obdelovalno površino po svetovnih regijah sem določil kot glavna omejitvena dejavnika kmetijske pridelave v prihodnosti. S pomočjo teh dveh dejavnikov sem določil šest scenarijev nosilne sposobnosti Zemlje za človeštvo. Z upoštevanjem različnih stopenj donosa žita, odpada hrane in dnevne prehrane prebivalcev sem nato izračunal nosilne sposobnosti za vsako regijo, ki sem jih nato seštel v nosilno sposobnost Zemlje za človeštvo.
Keywords: Prebivalstvo Demografske projekcije Kmetijstvo Kmetijska pridelava Prehrana Nosilna sposobnost Zemlje
Published in DKUM: 29.05.2009; Views: 3340; Downloads: 254
.pdf Full text (1013,89 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica