Search the digital library catalog

Abstract: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,16 MB)

Abstract: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč. Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja. V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Keywords: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 672; Downloads: 172
Full text (1,49 MB)

Abstract: Turizem na podeželju strokovna literatura enači s pojmom turizem na kmetiji oziroma ga predstavlja kot podredno vejo. Jasno je, da razvoj podeželskega turizma kot oblika podjetniške dejavnosti zahteva utemeljitve številnih vidikov, ki spodbujajo nadaljnji razvoj dejavnosti, zato se sprašujemo, ali dejavnosti, vezane na razvoj in upravljanje podeželskih destinacij, neposredno naslavljajo tudi elemente trajnostnega razvoja. S polstrukturiranimi intervjuji smo med nosilci dejavnosti turizma na kmetijah preverili, kaj posameznim kmetijskim gospodarstvom z nastanitvijo pomeni vključenost njihove dejavnosti v okoljske sheme in kaj jim ob tem predstavlja Zelena shema slovenskega turizma. Prav tako smo med odločevalci na različnih ravneh upravljanja družbe, posredno ali neposredno povezanih z nosilci dejavnosti turizma na kmetijah, preverili, kakšno je njihove mnenje o vključevanju turističnih kmetij z nastanitvijo v okoljske sheme. Ugotavljamo, da imamo v Sloveniji še veliko priložnosti za nadaljnji trajnostni razvoj podeželja. Med možnimi načini vidimo tudi vključevanje ponudnikov nastanitvenih obratov na podeželju v okoljske sheme in kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu Izvorno slovensko.
Keywords: turistična kmetija, nastanitev, okoljski znak, Zelena shema slovenskega turizma, Izvorno slovensko
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 437; Downloads: 36
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Namen magistrske naloge je analizirati kmetijsko proizvodnjo z ekonomskega vidika ter ugotoviti, ali je finančno upravičeno investirati v predelavo jagod na kmetiji in odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji Goričan. V prvi fazi smo pregledali zakonodajo odprtja in prijave dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razvit je bil tehnološko-ekonomski simulacijski model za kmetijsko pridelavo in predelavo jagod v marmelade. V ta namen smo zbrali skupne stroške in prihodke pri pridelavi in predelavi jagod, ki smo jih uporabili za izračun investiranja v visoki tunel in opremo za kuhanje marmelad. Ocenili smo investicijo v predelavo jagod v marmelade ob upoštevanju receptur in primarno pridelavo jagod na prostem ter pridelavo v visokem tunelu. Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano ceno marmelade (4 €/kom) ne bi bila upravičena. Investicija v prostor za predelavo jagod ni finančno upravičena, saj se investicija v roku 20 let ne povrne (NSV = -253,24). V primeru investicije visokega tunela se poveča količina pridelka in se tako zviša tudi letni denarni tok (LDT = 19.330,23). Neto sedanja vrednost je tako v drugem letu zelo visoka, in sicer 21.294,68 €. Ob predvideni ceni 7 €/kg je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,93 pri pridelavi jagod na prostem, pri pridelavi jagod v visokem tunelu pa je koeficient ekonomičnosti Ke = 2,59.
Keywords: jagode, dopolnilna dejavnost, kmetija, investicija, neto sedanja vrednost, ekonomika
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 822; Downloads: 124
Full text (1,03 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo analizirali trenutno stanje ekološke kmetije Cenc, ki leži v Zg. Lažah, občini Slovenske Konjice. Ekološko kmetovanje je način kmetovanja, ki poteka v sožitju z naravo in prispeva k ravnovesju med človekom in naravo. Kmetija je vključena v ekološko kontrolo od leta 2011 in ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji predelava sadja in zelenjave. Na kmetiji pridelujejo jagode in nato višek predelajo v jagodni džem. Povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih je vedno večje, zato smo analizirali tudi možnost širitve proizvodnje zelenjave in predelavo le te. Proizvodnja bi se širila na pridelavo kumar za vlaganje in na vložene kumare. Za trenutno proizvodnjo smo uporabili obračunske kalkulacije skupnih stroškov, za širitev proizvodnje pa planske kalkulacije skupnih stroškov. Koeficienti ekonomičnosti so pokazali, da je najbolj ekonomična pridelava jagod (Ke = 2,84), sledi predelava v jagodni džem (Ke = 2,03). Analiza širitve proizvodnje kumar za vlaganje kaže, da je pridelava kumar ekonomsko upravičena (Ke = 1,23), prav tako predelava kislih kumar, kjer je Ke = 1,29. Rezultati kažejo, da dopolnilna dejavnost izboljšuje ekonomsko stanje na kmetiji.
Keywords: ekonomika, kalkulacija skupnih stroškov, ekološka kmetija
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 684; Downloads: 66
Full text (1,18 MB)